Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnik Maurizio Cattelan je glede svoje zdaj že znamenite z lepilnim trakom na steno pritrjene banane zanikal, da bi kopiral delo drugega umetnika. Njegovi odvetniki so vložili nov dokument, v katerem piše, da sploh ni vedel za obstoj druge umetnine.
"Zastopane so vse te stare, že napol pozabljene fotografske tehnike, ob pogoju, da avtor tehniko uporablja v umetniškem izražanju," je o rdeči niti letošnjega Festivala fotografije Maribor dejal njegov direktor Branimir Ritonja.
V galeriji Simulaker v Novem mestu se s prvo večjo samostojno razstavo predstavlja slikarka Neža Perovšek, ki se v svojem delu posveča miselnosti arhivistike in raziskovanju človekove potrebe po kopičenju stvari.
V Parizu je v 97. letu umrl ameriški fotograf William Klein, ki se je ukvarjal tudi s filmom in modo. Njegovo delo je bilo pomembno, ker je spremenil uveljavljene sloge v ulični in modni fotografiji.
Pred kratkim je zaživel virtualni Center ilustracije, ki je namenjen povezovanju in predstavljanju področja. "V Sloveniji še zmeraj izpostavljamo predvsem knjižno ilustracijo, medtem ko je ilustracija veliko več od tega," pravi vodja Maša P. Žmitek.
Evropska muzejska akademija (EMA) je letos nagradila projekt I-ON (Identiteta na prepihu / Identity on the Line), v katerem sodeluje šest muzejev, med njimi Muzej novejše zgodovine Slovenije, in ena univerza. Projekt je osvetljeval posledice migracij.
V Pivki nastaja prva javna poslikava v sklopu projekta, ki bo mesto postopoma obogatil z vizualno podobo. Ustvarja jo slikar Leon Zuodar, ki v svojem značilnem s humorjem začinjenim slogu slika "umetnika pri delu".
"V slikarstvu se že dlje časa posvečam geometrijskemu minimalizmu. V ta dela pristopam mnogo resneje, kot recimo v ilustraciji, saj namen prvotno ni terapevtski, pa kljub temu nosi odslikavo stanja v družbi," opisuje Klavdija Jeršinovec.
V Galeriji Parter v Cukrarni odpirajo razstavo Williama Forsytha kot nadaljevanje programske sheme en prostor - en umetnik - en projekt, ki vključuje tretjo različico interaktivne instalacije z naslovom Nikjer in hkrati povsod.
Strokovnjaki so sicer že nekaj časa vedeli, da se pod plastmi Vermeerjeve slike Mlekarica nekaj skriva, a šele zdaj so analize pokazale, kaj. Prvotno si je slikar zamislil bolj natrpano ozadje, nato pa je figuro postavil pred bel zid.
V nekdanji samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki stojijo komore s kipi fiktivnih androidov, s katerimi umetnica in raziskovalka Maša Jazbec premišljuje o možnih prihodnostih civilizacije.
V UGM Studiu v Mariboru predstavljajo grafični opus Bogdana Čobala, enega prvih umetnikov, ki so se v našem prostoru posvetili raziskovanju računalniške grafike.
V letih pred nastopom virusa se je nakazovala vrnitev visokega, resnega, kompleksnega slikarstva in kiparstva sodobnosti (Čerče, Zakonjšek, Tratnik, Konić, Plessen, Scheibitz …) v osrednje umetnostne institucije.
Newyorško okrožno tožilstvo je Italiji vrnilo ukradene umetnine, vredne 19 milijonov evrov. 58 kosov vključuje tudi marmorno glavo boginje Atene iz leta 200 pr. n. št., ki je vredna tri milijone evrov.
"Kako narisati zgodbo v eni sličici – in brez besed? Brez besed, vendar v pomenski napetosti z naslovom," se sprašujejo ob razstavi ilustracij Samire Kentrić z naslovom Zgodbe z naslovnic.
V ciklu Likovni kritiki izbirajo v Galeriji Europlakat v prvem preddverju Cankarjevega doma (CD) odpirajo razstavo Neje Tomšič Opijske ladje (2015–2022).
V berlinski Slikarski galeriji predstavljajo enega ključnih predstavnikov italijanske renesanse – kiparja Donatella, ki ga postavljajo nekoliko nižje, kot običajno to počnejo galerije.
"Moje slikarstvo izhaja iz dekonstrukcije filma. Ukvarjam se z idejo, kako na sliki rekonstruirati specifični filmski trenutek v suspenzu pričakovanja," opisuje Robert Černelč.
Matic Moškon, "čeprav zelo mlad, razkriva v svojem delu kvaliteto psihološke introspekcije, ki jo ponuja že sam naslov Zgolj opazovalec," je med drugim o delu, ovenčanem z najvišjo odkupno nagrado, zapisala žirija letošnjega ekstempora.
"Čas – ura v dnevu, letni čas ali patina desetletij – pomembno zaznamuje barvno shemo fotografije Luke Herneta," so zapisali ob njegovi prvi samostojni razstavi, kjer se predstavlja s fotografskimi podobami domačega mesta Maribor.
Neveljaven email naslov
