Lik belega zajca je Giandellijeva ustvarila za svoj strip Interiorae. Beli zajec je služabnik Vélikega Mraka, bitja narejenega iz senc, ki živi v kleteh in se hrani s sanjami oseb, ki živijo v stavbi. Njegova naloga je, da opazuje vse, kar se dogaja v življenju stanovalcev, in o tem poroča gospodarju. Ne posega v dogodke, samo opazuje jih. Nihče ga ne more videti (razen malega fantka) in lahko se giblje kamor koli, tudi skozi stene. Navdihnil zanj je našla v Nanabozhu (Velikem zajcu), mitološkem liku ameriških staroselcev Očipva, ki lahko spreminja obliko telesa in je eden od soustvarjalcev sveta. Foto: Galerija Meduza
Lik belega zajca je Giandellijeva ustvarila za svoj strip Interiorae. Beli zajec je služabnik Vélikega Mraka, bitja narejenega iz senc, ki živi v kleteh in se hrani s sanjami oseb, ki živijo v stavbi. Njegova naloga je, da opazuje vse, kar se dogaja v življenju stanovalcev, in o tem poroča gospodarju. Ne posega v dogodke, samo opazuje jih. Nihče ga ne more videti (razen malega fantka) in lahko se giblje kamor koli, tudi skozi stene. Navdihnil zanj je našla v Nanabozhu (Velikem zajcu), mitološkem liku ameriških staroselcev Očipva, ki lahko spreminja obliko telesa in je eden od soustvarjalcev sveta. Foto: Galerija Meduza

Razstavi Gabrielle Giandelli in Gašperja Rusa sta del letošnjega natečaja Živel strip! Živela animacija!, nad katerim bdijo pri Združenju Vivacomix in reviji Stripburger. Vsako leto namreč za natečaj izberejo dela predstavnikov italijanske in slovenske stripovske scene, ki so lahko tudi navdih mladim ustvarjalcem stripov in animacij za natečaj, ki je odprt še do 24. marca.

V Kopru bodo od četrtka na ogled dela obeh avtorjev. Striparka ter ilustratorka Gabriella Giandelli se v sklopu projekta predstavlja z likom Belega zajca, osrednjega protagonista avtoričinega stripovskega albuma z naslovom Interiorae.

Beli zajec kot vsenavzoči, a nevidni duh motri življenje v neki večstanovanjski stavbi, pri čemer lahko spreminja obliko svojega telesa in se prosto sprehaja po hiši. "Avtoričin slog zaznamujeta verizem in pravšnja mera detajlov; kritiki jo zaradi njene jasne in realistične risbe, pa tudi zaradi same vsebine, pogosto uvrščajo med predstavnice 'magičnega realizma' v stripu," so zapisali pri Stripburgerju.

Neugledna stara gospa Pesta

Gašper Rus pa se predstavlja z izbranim naborom del, tako stripov kot ilustracij in grafik. Posebna pozornost bo namenjena liku Peste, neugledne stare gospe, ki simbolizira kugo. Poleg Peste bodo na ogled avtorjevi kratki stripi, kjer kot glavni liki nastopajo živali.

Avtorjevo predstavitev zaokroža njegovo najnovejše delo, lani izšlo pri Stripburgerju: strip Štirje godci, ki je nastal po ljudski pripovedki. Nastopajoči v tem stripu bodo predstavljeni tudi s kipom, ki sta ga oblikovala Marko A. Kovačič in Rok Mohar, pobarval pa Gašper Rus, še piše v najavi.

Na manjši razstavi v prostorih Italijanskega inštituta za kulturo v Ljubljani, ki jo odpirajo danes, bo sicer mogoče videti še dodaten izbor del iz opusa Gabrielle Giandelli.

Podelitev nagrad

Odprtje razstave stripov udeležencev natečaja in podelitev nagrad bo sicer predvidoma potekala v Ljubljani 16. aprila v Trubarjevi hiši literature.
Nagrajence bo izbrala žirija v sestavi: Gašper Rus (avtor), Katerina Mirović (Stripburger), Andreja Goetz (Društvo Slon) in Paola Bristot (predsednica Združenja Viva Comix).

Gabriella Giandelli (1963) je ilustratorka in striparka iz Milana. Diplomirala je iz stripa na milanskem Istituto d’Arte (Zavod za umetnost) oz. Scuoli di Fumetto (Šola stripa) in potem še iz režije na Centro Civico di Cinematografia (Center za kinematografijo) v Milanu. Svoje prve stripe je začela objavljati v 80. letih v italijanskih revijah Frigidaire, Alter Alter in Nova Express, nato pa je narisala številne stripovske albume, ki so bili prevedeni tudi drugje po Evropi in v ZDA. Kot ilustratorka je sodelovala z mnogimi publikacijami in založbami doma in po svetu. Poleg mnogih drugih del na tem področju je ustvarila tudi lik Mila, glavnega junaka daljše animirane serije, ki sta jo predvajala France 5 in Rai 3, sodelovala pa je tudi z dnevnikoma Il manifesto in Le Monde ter z založniki, kot so Seuil, Actes-Sud, Einaudi, Minimum Fax in Mondadori. S tednikom Internazionale sodeluje že od prvih številk, za La Repubblico že dlje časa ilustrira kulturne strani. Svoja dela je razstavljala po številnih galerijah in muzejih doma in v tujini.

Pesta je lik, ki ga je Rus upodobil v stripovski zgodbi za zbirko Greetings from Cartoonia. The Essential Guide of the Land of Comics (Stripburger/ Forum Ljubljana, 2009). Svojo zgodbo je zasnoval na treh elementih, ki so značilni za Norveško. Eden od njih je Pesta, grda, neugledna stara gospa, ki smrdi kot kup starih neopranih študentskih nogavic. V norveški mitologiji simbolizira kugo. Kot v večini evropskih držav v 14. stoletju je tudi na Norveškem izbruhnila huda epidemija kuge, podobno kot danes izbruh koronavirusa. Črna smrt, kot se je reklo kugi, je pokosila več kot 60 odstotkov norveškega prebivalstva. Očitno norveška zima ni bila ovira za Pesto. Foto: Galerija Meduza
Pesta je lik, ki ga je Rus upodobil v stripovski zgodbi za zbirko Greetings from Cartoonia. The Essential Guide of the Land of Comics (Stripburger/ Forum Ljubljana, 2009). Svojo zgodbo je zasnoval na treh elementih, ki so značilni za Norveško. Eden od njih je Pesta, grda, neugledna stara gospa, ki smrdi kot kup starih neopranih študentskih nogavic. V norveški mitologiji simbolizira kugo. Kot v večini evropskih držav v 14. stoletju je tudi na Norveškem izbruhnila huda epidemija kuge, podobno kot danes izbruh koronavirusa. Črna smrt, kot se je reklo kugi, je pokosila več kot 60 odstotkov norveškega prebivalstva. Očitno norveška zima ni bila ovira za Pesto. Foto: Galerija Meduza

Gašper Rus (1983) je slovenski stripar, ilustrator, animator in stripovski kritik. Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani je leta 2008 diplomiral iz slikarstva. Doslej je ustvaril večje število krajših avtorskih stripov, ki so zvečine izšli v stripovski reviji Stripburger. Med njimi velja izpostaviti tiste iz posebnih tematskih izdaj: Deveta soba, Greetings from Cartoonia in Slovenski klasiki v stripu. Izbor omenjenih stripov je izšel tudi v elektronski knjigi A Colourful Bunch, ki je izšla pri angleško-srbskem založniku Modesty Comics. Stripe je objavljal tudi v revijah Ciciban, Pil, Pil PLUS, Didakta in v časopisu Delo. Po scenariju Žige Valetiča je izrisal stripovski album Gugalnica, ki obravnava zahtevno temo samomora. Gugalnica je doživela tudi prevod v francoski jezik. Najnovejše Rusovo stripovsko samostojno delo je pripovedka Štirje godci, ki ji je avtor nadel stripovsko preobleko. Izšla je 2020 v zbirki Ta ljudske v stripu (Stripburger/ Forum Ljubljana). Z ilustracijami je obogatil nekaj žanrsko zelo raznolikih literarnih del, v zadnjih letih pa je svoji razvejani ustvarjalnosti pridružil tudi animiranje. Sodeloval je pri dveh projektih v produkciji zavoda OZOR oziroma v režiji Grege Mastnaka: animiranem kratkometražcu Gospod Filodendron in Jablana ter animirani seriji Princ Kikido. Med letoma 2005 in 2010 je sodeloval tudi v Stripburgerjevem uredništvu in vsebinsko sooblikoval revijo. V njej bolj ali manj redno še vedno objavlja recenzije stripov in občasno tudi kakšen strip.