Henriette Theodora Markovitch, Avtoportret ob oknu, ok. 1935. Picasso jo je velikokrat naslikal, a si nikoli ni bila všeč kot
Henriette Theodora Markovitch, Avtoportret ob oknu, ok. 1935. Picasso jo je velikokrat naslikal, a si nikoli ni bila všeč kot "ženska, ki joka". "Vse te slike so laž, niti na eni ni Dore Maar," je nekoč izjavila. Foto: Artcurial
Pablo Picasso na francoski rivieri in v objektivu Dore Maar. Foto: Artcurial
Pablo Picasso na francoski rivieri in v objektivu Dore Maar. Foto: Artcurial

Danes gre v Parizu pod dražbeno kladivo zbirka doslej neobjavljenih in bolj ali manj neznanih fotografij, ki jih je posnela Dora Maar. V objektiv je lovila prelomno obdobje v evropski zgodovini in umetnosti, pa tudi sebe in svojega partnerja, Pabla Picassa.

Na dražbo gre arhiv približno 750 fotografij, ki so nastale v obdobju, ki ga je Dora Maar preživljala z nadrealisti v Parizu od dvajsetih pa do konca 40. let 20. stoletja. Med njimi je več portretov Pabla Picassa doma, s prijatelji in na francoski rivieri ter reportaža o nastajanju Guernice.

Po očetu je bila hrvaškega rodu
Žalostna zgodovinska stalnica je, da je Dora Maar danes znana predvsem kot ena od ljubimk in muz Pabla Picassa. Henriette Théodora Markovitch se je rodila leta 1907; njena mati je bila Francozinja, lastnica modnega butika, oče pa hrvaški arhitekt. Fotografsko kariero je začela s fotografiranjem mode, nadaljevala z oglaševanjem in se lotila ulične fotografije.

Leta 1936, ko je imela že lasten fotografski studio, je v francoski prestolnici spoznala trideset let starejšega Picassa. Slikar je bil takrat v dolgoletni zvezi z Marie-Thérèse Walter, s katero sta imela tudi hčerko Mayo. Zgodovina priča – in o tem piše tudi Slavenka Drakulić v romanu Dora in minotaver – da je Picasso neznansko užival v tem, da sta ženski tekmovali za njegovo naklonjenost. V vsem času, ko sta bila z Doro skupaj, ni nikoli popolnoma pretrgal odnosa z Marie-Thérèse.

Predmet dražbe bodo tudi fotografije Picassovih skulptur, kot sta La Femme au Vase in Tête de Femme; obe sta bili leta 1937 del svetovne razstave v Parizu. Foto: Artcurial
Predmet dražbe bodo tudi fotografije Picassovih skulptur, kot sta La Femme au Vase in Tête de Femme; obe sta bili leta 1937 del svetovne razstave v Parizu. Foto: Artcurial

V devetih letih turbulentne ljubezni je Dora Maar še naprej ustvarjala lastna dela (čeprav je Picasso menda pred njo rad dajal fotografijo v nič), obenem pa je dokumentirala tudi partnerjev napredek pri Guernici ter menda celo naslikala majhen del platna. Predmet dražbe bodo tudi fotografije Picassovih skulptur, kot sta La Femme au Vase in Tête de Femme; obe sta bili leta 1937 del svetovne razstave v Parizu.

Med umetničinimi portreti pariških nadrealistov so obličja Mana Raya, Jeana Cocteauja, Andréja Bretona, Jacqueline Lamba, Alberta Giacomettija, Méret Oppenheim, Paula Éluarda in Lee Miller. Številni med njimi bodo ljubiteljem fotografije morda znani, saj so iz istih serij kot fotografije, že objavljene v raznih knjigah ali na razstavah. v dražbeni hiši ob tem poudarjajo, da so vsa dela na dražbi še neobjavljena in "nova".

Našla je "svoj" medij
"Čeprav je Dora preživela devet let svojega življenja ob Picassu, je uspešno ustvarjala tudi samostojna in osebna dela, in sicer v mediju, ki ga Picasso nikoli ni preizkušal – fotografiji," je komentiral Bruno Jaubert iz dražbene hiše Artcurial. "Bila je ena najizvirnejših fotografinj svojega časa, prava pionirka 20. stoletja."

Dora Maar in Picasso sta se razšla leta 1945, ko jo je zapustil zaradi mlajše Françoise Gilot. Umetnica naj bi takrat doživela psihični zlom, po katerem so jo zdravili z elektrošoki. Čeprav je slikala vse do svoje smeri – umrla je leta 1997 – ni nikoli več stopila iz sence svoje najslavnejše zveze. Proti koncu je bila tako zelo pozabljena, da je časopis Le Monde o njeni smrti poročal z desetdnevno zamudo.