Majes v svojem vizualnem jeziku nagovarja in dekonstruira številne estetike, slogovne in ikonografske značilnosti. Foto: MMC RTV SLO
Majes v svojem vizualnem jeziku nagovarja in dekonstruira številne estetike, slogovne in ikonografske značilnosti. Foto: MMC RTV SLO
Majes živi in ustvarja med Ljubljano in Radovljico; prav v Radovljici je tudi nastala večina del za tokratno postavitev. Foto: MMC RTV SLO
Majes živi in ustvarja med Ljubljano in Radovljico; prav v Radovljici je tudi nastala večina del za tokratno postavitev. Foto: MMC RTV SLO

"Equrna je videti kot odložišče ali skladišče, kamor je nekdo izpraznil vsebino svoje kleti ali podstrešja, pa vse skupaj še malo zlepil, razbil in morda ponovno zlepil," je ob odprtju pisane razstave komentiral likovni kritik Boštjan Jurečič. Majes pa je svoj ustvarjalni pristop pojasnil takole: "To počnem zavestno, z namenom, da bi zgradil še kompleksnejši sistem – stremim k izgradnji metasistema, v katerem je neskončno informacij, ki jih mora nato gledalec sam razbirati. Soočiti se mora z objektom, ki ga potem prepozna ali pa ne prepozna." Dela, ki so na ogled v okviru razstave Los Caprichos (Hedonic Calculus), so nastala v zadnjih petih, šestih letih. Posamezni deli izdelkov so najdeni predmeti, drugi kupljeni. "Ustvarjam zelo procesualno in eksperimentalno. Selektivno izberem predmete, iz katerih nato zgradim končni objekt ali sliko," je še povedal Majes.

Večmedijska praksa Mihe Majesa ponazarja moralo, vzroke in posledice sodobne potrošniške družbe poznega kapitalizma.

Čas teče, a "norosti družbe so univerzalne"
Objekti, slike in asemblaži v svojih nasičenih barvah in pretiravanju z detajli gledalca nagovarjajo na številnih ravneh, obenem pa vlečejo vzporednice s kultnim delom Francesca de Goye Los Caprichos.

Majes sije naslov Goyeve grafične zbirke 18. stoletja "prilastil" v lasten razmislek. Povleče vzporednice s historičnim romantičnim slikarstvom in daje pomen transgeneracijskemu, transnacionalnemu in transhistoričnemu. "Kar ostaja, so univerzalne norosti in neumnosti družbe; čas teče, stvari pa ostajajo iste," so zapisali v galeriji.

Kdaj je "preveč dobrega"?
Na drugi strani Majes v podnaslov razstave uvaja teoretični koncept "hedonic calculus". Hedonistični izračun je politično-teoretska predispozicija, ki išče ravnotežje med iskanjem užitkov in izogibanjem bolečinam; uporablja se za oceno, koliko užitka ali bolečine bi povzročilo neko dejanje. Avtor seveda gledalcu prepušča izračun oz. "delo" hedoničnega calculusa: to raziskovanje meje med užitkom in nasičenjem (bolečino) gledalca pušča v negotovosti in ga pozicionira v percepciji stvari, ocenjujejo v Equrni.

Miha Majes (1993, Jesenice) je predstavnik mlajše generacije umetnikov iz Slovenije. Leta 2019 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in magistriral leta 2023. Trenutno zaključuje magistrski študij grafike. Del študija se je izpolnjeval na Accademii di Belle Arti di Brera v Milanu. Ustvarja na področjih grafike, slikarstva in prostorske instalacije.

V ljubljanski Galeriji Equrna je na ogled razstava del Mihe Majesa