Portret bo letos vključen na razstavo v Forliju, ki bo nosila naslov Dante ‒ vizija umetnosti in ki jo pripravljajo ob letošnji 700. obletnici smrti znanega italijanskega ustvarjalca. Nato bo na ogled še v umetnikovem rojstnem kraju Castagno d'Andrea.

"Italijanska duša"
Direktor galeriji Uffizi Eike Schmidt je umetnino opisal kot "morda najslavnejši Dantejev portret, ikono, povezano z italijansko kulturo in dušo".

Na slikarja Andreo del Castagno, ki je živel med letoma 1419 in 1457, sta s svojim delom vplivala predvsem Masaccio in Giotto di Bondone.

Med njegovimi umetniškimi deli velja omeniti še freske v cerkvi Sant'Apollonia v Firencah in fresko z upodobitvijo konjeniškega spomenika Niccoloja da Tolentina v katedrali v Firencah.

Zgodba o hrepenenju in ustvarjanju
Dante Alighieri (1265‒1321) se je rodil v Firencah. Komaj devet let star je prvič uzrl hčer florentinskega bankirja Beatrice Portinari, v katero se je zaljubil.

Znova jo je srečal, ko mu je bilo 18 let in je bila že poročena. Po njeni zgodnji smrti je Dante leta 1292 začel pisati pesniško avtobiografijo Novo življenje, kjer je v obliki 31 sonetov in kancon poveličeval Beatrice in ljubezen, ki jo je gojil do nje.

V sklepnem delu je Dante, katerega poezijo je določal sladki novi slog, tudi že napovedal novo delo, ki še v večji meri slavi Beatrice in danes velja za njegovo glavno literarno stvaritev ‒ Božansko komedijo. Versko-alegorični ep je razdeljen na tri dele: Pekel, Vice in Raj. Pesnik v družbi Vergila in Beatrice potuje po onostranstvu ter srečuje številne zgodovinske in mitološke osebe.

Potem ko se je Dante vpletel v politiko, je bil dosmrtno izgnan iz Firenc. Preostanek življenja je preživel po raznih mestih, med drugim v Veroni in Ravenni, kjer je umrl in je tudi pokopan.