Za aktualno produkcijo je nagrajena Anja Jerčič Jakob, priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa bodo podelili Vesni Teržan. Podelitev nagrade in priznanj bo drevi v Atriju ZRC-ja SAZU-ja.

Slikarski premisleki najglobljih eksistencialnih stisk
Zdenko Huzjan spada med najbolj izvirne in mojstrsko dovršene slovenske predstavnike modernega likovnega ustvarjanja na področju slikarstva in risbe, prepoznaven pa je tudi kot grafik, kipar in pesnik. Njegov izjemno obsežen opus dokazuje, da je zvest izključno svojemu lastnemu ustvarjalnemu imperativu. V njem se posveča najglobljim človeškim eksistencialnim stiskam, zamejenim z rojstvom in smrtjo, zanj je značilen predvsem razmislek o življenju in sočutje do vsega bivajočega, beremo v utemeljitvi.

Zdenko Huzjan se je rodil leta 1948 v Lendavi. Diplomiral je na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je zaključil tudi specialko. Na Univerzi v Ljubljani je leta 1988 pridobil priznanje pomembnih umetniških del in bil zatem po devetih letih imenovan v naziv rednega profesorja za slikanje in risanje.

Predstavil se je na približno 130 samostojnih in približno 450 skupinskih razstavah v Sloveniji in v tujini. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med njimi nagrado Prešernovega sklada, nagrado Riharda Jakopiča in Župančičevo nagrado. Njegova dela so v zbirkah muzejev in zbirateljev v Sloveniji in tujini.

Odstiralka prezrtih prizorov narave
Slikarka Anja Jerčič Jakob spada med ustvarjalce, ki pri svojem delu izhajajo iz elementarnega slikarstva, pri čemer umetnica nenehno raziskuje, odkriva, preizprašuje ali aktualizira različne vizualne načine. To ji omogoča izredno svobodno in suvereno rokovanje s slikarsko snovnostjo, kar se med drugim kaže v eksperimentalnih slikarskih realizacijah iz njenega zadnjega ustvarjalnega obdobja, v katerih upodablja navadno prezrte prizore iz narave, je zapisano v utemeljitvi.

Leta 1975 v Slovenj Gradcu rojena umetnica je diplomirala na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij grafike in slikarstva. Več kot dve desetletji je prisotna v slovenskem in mednarodnem likovnem prostoru. Od leta 2016 je zaposlena na oddelku za likovno pedagogiko Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.

Avtorica, ki prispeva pomembno raziskovalno gradivo za delo vrste umetnikov
Umetnostna zgodovinarka Vesna Teržan je v slovenskem prostoru aktivna že 40 let kot kritičarka, publicistka, kuratorka in urednica. Je avtorica zavidljivega števila besedil o likovni umetnosti, arhitekturi in oblikovanju v dnevnem in revialnem tisku in pregledov o arhitekturi in oblikovanju. Njen angažma se kaže tudi v celi vrsti kritik razstav ter portretov in intervjujev z umetnicami in umetniki, ki so postali pomembno dokumentarno in raziskovalno gradivo, hkrati pa zanje dobrodošla spodbuda, piše v utemeljitvi. Vesna Teržan je v 80. letih delala na Radiu Študent in bila nekaj časa tudi v. d. odgovorne urednice. Leta 1991 je ustanovila FORMART, revijo za vprašanja grafičnega in industrijskega oblikovanja. Leta 2001 je začela sodelovati z uredništvom oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija in v šestih letih pripravila več sto oddaj.

O letošnjih nagrajencih je odločal odbor v sestavi Sarival Sosič, Barbara Borčič, Boštjan Drinovec, Tanja Lažetić in Katarina Marov.

DLUL je nagradi in priznanje, poimenovani po slikarki Ivani Kobilca, prvič podelil leta 2018.