Razstava David Hockney 25, za katero so dela posodili tako ugledni muzeji kot tudi zasebni zbiratelji, v ospredje postavlja predvsem zadnje četrtletje Hockneyjevega dela – sem spadajo tudi številne digitalne slike, ki jih je ustvaril na iPadu in tako prevzel pionirsko vlogo v tem mediju.

Na razstavi so tudi nekatera Hockneyjeva najbolj prepoznavna dela, na primer antologijski prizor Portret umetnika (Bazen z dvema figurama) iz leta 1972 – sliko so leta 2018 na dražbi prodali za 90 milijonov dolarjev, kar je bila takrat najvišja dražbena cena za delo še živečega umetnika.

Picasso 21. stoletja?
"Navadil sem se Davida Hockneyja primerjati s Picassom. Ne zato, ker bi bila enaka, ampak zaradi razsežnosti njegovega dela in zaradi domišljije; končni dosežek njegovega življenja je zelo podoben," je za tiskovno agencijo Reuters komentiral Norman Rosenthal, umetnikov prijatelj in sokustos razstave.

Številna dela se z motiviko naslanjajo na London in Yorkshire, pa tudi na Normandijo – Hockney torej najraje upodablja severno Anglijo in severno Francijo, regiji, kjer je v tem tisočletju tudi preživel večino svojega časa.

"Ta razstava mi ogromno pomeni, ker je največja, kar sem jih kdaj imel ... In to v sijajni pariški stavbi Fundacije Vuitton, ki jo je oblikoval moj prijatelj iz Los Angelesa Frank Gehry," je Hockney o krilati stavbi v pariškem parku Bois de Boulogne povedal za razstavni katalog.

Eden od osrednjih eksponatov razstave je tako monumentalno, 12 metrov široko platno Bigger Trees Near Warter (Večja drevesa blizu vode) iz leta 2007, omeniti pa velja tudi dela iz Hockneyjevega "kalifornijskega obdobja" v sedemdesetih, pa več deset tihožitij, krajin, portretov in avtoportretov.

"Angleški popart"
David Hockney, rojen leta 1937, je angleški slikar, tehnični risar, scenograf in fotograf. Spada med najpomembnejše sooblikovalce poparta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in med najvplivnejše britanske umetnike 20. stoletja. Že med študijem so ga navduševale Združene države Amerike in pozneje je za vrsto let dom našel v Kaliforniji, ki je zelo zaznamovala njegovo ustvarjanje.

"Hockney nam kaže pot, obenem pa se zaveda, da se pot, po kateri hodi sam, ves čas spreminja," so zapisali v razstavnem katalogu.

V umetnikovih delih je od nekdaj prisotna homoerotika, kar velja tudi za čas, ko je bila homoseksualnost v Veliki Britaniji še kazniva. Pri slikanju pokrajin se umetnik pogosto vrača k svojim koreninam na sever Anglije. Te so v napetem kontrastu z modernistično arhitekturo in minimalistično estetiko zahodne obale Amerike, ki predstavlja drugo središče Hockneyjevega krajinskega slikarskega opusa. Hockney z nihanjem med konkretnim in abstraktnim analizira različne izrazne oblike opazovanja.

Kritiki so mu v preteklosti večkrat očitali, da v svojih delih ostaja le na površini, da ne skuša tematizirati dogodkov 20. stoletja in da se nikoli ne spusti v globino. Vendar umetnik tega niti ni želel. "Želim ustvariti sliko, ki ima pomen za veliko ljudi," je dejal leta 1988. "Mislim, da je ideja slikati slike za 25 ljudi iz sveta umetnosti nora in smešna."