Kot so zapisali v galeriji, razstava nadaljuje tradicijo razstavljanja tradicionalne, konkretne in vizualne poezije. Avtor na svojevrsten način razstavljena dela razume kot vmesni prostor med slikarstvom in poezijo. V dela vključuje verze ali fragmente tekstov drugih avtorjev in avtoric v različnih jezikih iz različnih časovnih obdobij. Včasih vključi tudi svoje.

Vodja in kustos Bežigrajske galerije 1 in 2 Miloš Bašin je ob razstavi zapisal, da gre pri tovrstnih projektih za sintezo besedne in likovne umetnosti. Dodal je še, da je pomembna vsaka črka, ki postane samostojen likovni znak in nosilec pomena. Črka kot znak pridobi čisto likovno vrednost; iz sožitja in sinteze črk, besed, figuralnih in nepredmetnih slik ter likovnih elementov nastanejo novi poetični smiselni sklopi.

Komelj se rodil leta 1973 v Kranju. Doktoriral je iz umetnostne zgodovine. Poleg poezije, proze, številnih znanstvenih in strokovnih člankov je objavil tudi znanstveno monografijo o partizanski umetnosti in dotlej še neobjavljene zapise iz zapuščine Srečka Kosovela ter velik del literarnih zapuščin Jureta Detele in Vojka Gorjana. Uredil je tudi zbrano korespondenco Karla Destovnika - Kajuha.

Za svoja dela je prejel številne nagrade. Za pesniško zbirko Rosa je prejel Veronikino nagrado. Jenkovo nagrado je prejel dvakrat, za Hipodrom in za Noč je abstraktnejša kot n. Za Nenaslovljiva imena je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Na odprtju je nastopil tudi Lado Jakša z multivizijo in avtorsko glasbo z naslovom Neskončna pesem.