Mineva 150 let od rojstva Franca Bernekerja, tega izjemno talentiranega slovenskega slikarja, ki je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne ter sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava.

Polno izpolnitve njegovega umetniškega potenciala sta zavirala revščina, pa tudi smola. Sodeloval je na mnogih natečajih, se pogosto visoko uvrstil, nikoli pa njegova dela niso bila izbrana. Pripravil je številne spomenike za znane Slovence, ki pa jih nikdar ni mogel uresničiti v polni velikosti. Čeprav je njegov opus maloštevilen, gre za izjemno kvalitetno kiparsko zapuščino, ki predstavlja prelomno poglavje v zgodovini slovenskega kiparstva.

Ključni del je Berneker ustvaril v svojem dunajskem obdobju v prvem desetletju 20. stoletja. Med javnimi plastikami je pomemben predvsem spomenik Primoža Trubarja pred Tivolijem, ki velja za prvo slovensko moderno zasnovano javno skulpturo. Proslavil se je tudi z vodnjakom sv. Janeza Nepomuka v Kranju. Njegovi so atlanti na pročelju Banke Slovenije.

Posebej pretresljivi pa so tudi kipi, ki odražajo umetnika globoke empatije, lucidne misli in posluha za človeka. Takšen je denimo Drama, figuralna kompozicija v smrti omahlih ubitih staršev in otroka, ki stoji ob njiju ter in pije mleko iz materinih prsi (kipar je sam to ubesedil, da pije strup iz prsi umorjene matere) – s skulpturo je umetnik upodobil še danes aktualno kritiko nasilja.

Franc Berneker je bil akademsko šolani kipar, ki je deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal že od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance ter druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov.

Ustvarjal je tudi samostojne kiparske skupine, namenjene razstavam. Te male skupine so bile namenjene uresničitvi v velikem formatu, česar zaradi pomanjkanja sredstev večinoma ni mogel izpeljati. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo tudi osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko.

Izgubljeni predlog za Prešernov spomenik
Kot študent je sodeloval na natečaju za Prešernov spomenik in dobil za svoj osnutek posebno priznanje komisije, za izvedbo pa je komisija izbrala Zajčev osnutek, ki je v času svojega nastanka vzbujal veliko prahu in burnih razprav. Bernekerjev osnutek je izgubljen, poznamo ga le po opisih v časopisju – na razstavi ga poskušajo rekonstruirati s pomočjo umetne inteligence.

"Franc Berneker je bil raziskujoč tip umetnika, človek mnogih idej in zamisli. Njegova dela so tako močno izpovedna prav zato, ker jih je ustvarjal iz svojega lastnega, neposrednega tragičnega življenjskega izkustva, ki se je vtisnilo v njegove kiparske stvaritve. Sodil je med tiste umetnike svojega časa, ki so svoj poklic dojemali kot posebno poslanstvo, verjeli v moč lastne umetniške osebnosti in svojega dela, za katero so trpeli in se žrtvovali. Kljub grenkemu spoznanju o lastnem položaju in usodi, ki jo je doživljal kot slovenski umetnik, je sledil mladostni izbiri in dosledno vztrajal na izbrani poti. Svoje življenje je v celoti posvetil kiparstvu, na svoji poti, ki si jo je sam izbral in usodil, je do konca hodil sam," o kiparju pravi sokustosinja razstave Katarina Hergold Germ.

Umetnikova dediščina v času njegovega življenja
Razstava z naslovom Okamenele sanje predstavlja dela iz vseh obdobij umetnikovega življenja. Poleg del v bronu, mavcu in kamnu bodo na razstavi prikazana tudi Bernekerjeva dela v javnem prostoru. K sodelovanju smo povabili tudi umetnika Tanjo Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta za razstavo ustvarila novi umetniški deli. "Kipar Franc Berneker, njegovo delo, pa tudi njegova tako zelo posebna zgodba, je še danes nekaj, kar ima v sebi moč, s katero lahko navdihuje in doživljajsko obogati tudi človeka novega tisočletja. Z vključitvijo dveh sodobnih umetniških interpretacij Tanje Prušnik in Zorana Srdića Janežiča, ki sta v življenjski in umetniški zgodbi Franca Bernekerja našla navdih in iztočnico za lastno umetniško realizacijo, želimo opozoriti na vprašanja usode umetniških del, spominjanja ter spreminjanja pomenov, ki jih skozi premene časa doživlja umetnikova dediščina," pove sokustosinja Nina Popič.

Razstavo, ki so jo odprli na Ta veseli dan kulture in bo na ogled do 16. marca 2025, so pripravili v sodelovanju z Narodno galerijo. Dela za razstavo so iz svojih zbirk posodili tudi Umetnostna galerija Maribor, Pokrajinski muzej Celje, Narodni muzej Slovenije, Muzej in galerije mesta Ljubljane ter zasebniki.