In sicer z razstavo ob 35-letnici profesionalnega Društva južnoprimorskih umetnikov in galerije Insula, ki je pomemben uvodni korak za oblikovanje stalne zbirke in katere namen in cilji so daljnosežni.

Časovne in prostorske omejitve v povezavi s postavitvijo stalne razstave južnoprimorskih likovnikov so stalnica že več kot dvajset let. Ta potreba je po zdaj umeščena v novo kulturno strategijo istrskih občin kultura. PIKA, ki pa jo mora potrditi še piranska občina, da bo lahko zaživela. "Specifika je v tem, predvsem v odprtosti kolorita, barvitosti, v odprtosti linije, se pravi ležernosti, ki jo nosi sredozemski način življenja. Skratka svetloba je tista, ki je ključna. Kako opredeliti svetlobo? Zelo težko," poudarja kustos razstave in dolgoletni vodja galerije Insula Dejan Mehmedović.

Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj.

Likovna ustvarjalnost slovenske Istre
Galerija Insula praznuje v letu 2022 petintrideset let delovanja. Galerija je pod upravo Društva likovnih umetnikov Insula v tem času občutno prispevala k promociji in uveljavitvi likovnih umetnikov južnoprimorske regije. V njenih izolskih prostorih se je predstavilo več kot tisoč ustvarjalcev.

Na pregledni razstavi, na katero so uvrstili dela 61 profesionalnih likovnih umetnikov, je tudi akademski slikar Rajmund Kocbek. Kocbek je zavezan iskanju absolutnega, genialnega. V tišini in miru ateljeja v starem mestnem jedru Kopra nastaja nešteto skic, krokijev, slik različnih formatov, ki dajejo nujno potrebno kontemplacijo samotnemu trubadurju. "Vleče me monokrono slikarstvo, preprosto, revno, minimalnih barv, ampak ta monokromija nastane, ne samo v dveh barvah, ampak spodaj so različne koloristične zasnove, ki jih potem prekriješ in sevajo skozi," poudarja v svojem ateljeju v središču Kopra.

Nedaleč proč ustvarja akademski slikar in grafik Janez Matelič, ki je leta 1968 odtisnil prvo grafiko, jedkanico pri Zvestu Apoloniu pri svojih 18 letih. Umetnik se v svojih delih loteva tako slikarstva, grafičnega oblikovanja, scenografije, ilustracije kot kiparstva, vendar je grafika tista, ki prevladuje v njegovem delu. "Zame je značilno, da zapisujem neke določene trenutke. Moje delo je neki dnevnik. Ni ne vem kam treba iti ali doživeti, da prenesem to v grafiko. Na primer motiv, ki sem ga uporabil, je bil čisto navaden predal, ki sem ga odprl v pisalni mizi z vsemi stvarmi noter, in to se mi je zdelo že zanimivo, da vse skupaj obdelam grafično," poudarja Matelič.

Akademski kipar Marko Zelenko izhaja iz družine, ki je umetniški praksi poklicno zavezana že tri generacije. Je vnuk akademskega slikarja Karla Zelenka in sin akademskega slikarja Roka Zelenka. Izbira in zvestoba kamnu in kamnitim artefaktom sta za sodobni čas, v katerem umetniki pogosto iščejo in se polaščajo možnosti čim hitrejše produkcije in hipne afektivnosti, redkost.

Zelenko je zrasel neposredno iz istrskega, kamnoseškega okolja, katerega je bil torej najprej učinkovit pobudnik, da se je odločil za umetniški poklic. V številne druge slikarske in kiparske ateljeje sta se podali režiserka Magda Lapajne in avtorica oddaje Nataša Mihelič, ki je spremljala tudi Obalne galerije Piran na njihovem uspešnem gostovanju na Norveškem.

Danosti stare arhitekture razstavišča Libertas v Kopru prinašajo dobrodošlo različnost od drugih obalnih razstavnih prostorov, ki v primerjavi z njim delujejo skoraj sterilno izčiščeno – kot sodobni razstavni prostori pač. Razstavišče, ki je sicer nujno potrebno prenove, je vsekakor postalo vitalen del muzejske ponudbe. Razstava pomeni v širšem kontekstu gotovo več kot informirati središče, kaj se dogaja likovnega na obrobju.

S svojimi dosežki, s svojo kakovostjo vsak v svojem načinu vztrajno opozarjajo, da je obrobje po svoji moči in prepričljivosti spet zelo blizu centru, kot je bilo v letih po prvi svetovni vojni, ko so primorski umetniki s Pilonom na čelu tvorili pendant uveljajočemu se ekspresionizmu na Slovenskem.