Mojster analogne ročno izdelane srebroželatinske črno-bele fotografije Tihomir Pinter se je med letoma 1969 in 1981 redno uvrščal med deseterico najuspešnejših razstavljavcev v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. Bil je dejaven član fotoklubov in je redno spremljal dogajanje na področju fotografije, sodeloval je na številnih skupinskih razstavah in samostojno razstavljal.

Pinter je fotografije izdeloval sam v svoji temnici in tako ohranjal absoluten vpliv na končni izdelek. Za njegovo ustvarjanje je veljalo, da je z analognim fotoaparatom posneto in lastnoročno na papirju izdelano fotografijo čutil kot svoje edino pravo izrazno sredstvo. Ob tem je poudarjal, da ceni prvobitno, klasično, črno-belo fotografijo in se izogiba postprodukcijski obdelavi, brez katere si sodobne digitalne fotografije skoraj ni mogoče zamisliti. Najbolj je cenil fizično stvarnost analogne fotografije, njeno otipljivo predmetnost, saj je to fotografija, ki dejansko obstaja na filmu in papirju in ni le niz ničel in enic.

Tihomir Pinter se je rodil 19. januarja 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem staršem madžarskega rodu. Že v otroških letih se je seznanil s fotografijo, saj sta se ji posvečala tako njegov oče Eugen kot tudi njegov starejši brat Stjepan. Sam pa se je s fotografijo začel ukvarjati leta 1956, ko mu je brat kupil prvi fotoaparat. Študij in poklicna pot sta ga vodila po prestolnicah nekdanje skupne države – od Ljubljane, Sarajeva in Zagreba do Beograda, kjer pa se je povsod vzporedno posvečal fotografiji. Leta 1960 se je v Zagrebu vpisal na fakulteto za farmacijo in biokemijo, kjer je diplomiral leta 1965. Leta 1973 je v Zagrebu magistriral na področju kemije prehrane in doktoriral dve leti pozneje. Med študijem se je včlanil tudi v znameniti zagrebški fotoklub. Sicer se je že leta 1970 z družino ustalil v slovenski prestolnici, saj se je odločil za delo v bromatološkem laboratoriju tamkajšnje vojaške bolnišnice.

Kmalu po selitvi v slovensko prestolnico je postal član Fotogrupe ŠOLT Ljubljana. Tudi tukaj je obiskoval likovne in fotografske razstave ter se začel vse bolj zanimati za abstrakcijo v likovni umetnosti. Najbolj so ga očarale premišljene kompozicije in bogastvo tonov na umetniških železarskih fotografijah Slavka Smoleja (1909–1961). Kljub temu so se Pinterjeva videnja v fotografiji vse bolj oddaljevala od dokumentarnega pristopa. Zanj so bile namreč mnogo pomembnejše likovne obravnave in iskanje načinov umetniškega abstrahiranja resničnosti. Velja, da so bila Pinterjeva iskanja pogosto blizu slikarskemu raziskovanju, zaradi česar so ekspresivnost in lirika, chiaroscuro in grafika vseprisotni atributi njegovih del.

Pinter je sodeloval na skoraj 600 skupinskih razstavah in se predstavil na približno 110 samostojnih razstavah. Leta 1984 je začel svoje fotografije objavljati v samostojnih knjižnih monografijah, od 90. let je na tedenski ravni portretiral književnike za prilogo časopisa Delo, imenovano Književni listi. Po upokojitvi v letu 1991 se je še intenzivneje posvečal portretiranju likovnikov in književnikov, od leta 1994 pa tudi skladateljev.

Fotozveza Jugoslavije mu je leta 1973 namenila naslov mojstra fotografije, leta 1975 pa je od Mednarodne zveze za umetniško fotografijo prejel še naziv Excellence FIAP. Leta 2000 mu je Fotografska zveza Slovenije podelila nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo. Bil je tudi častni član Fotokluba Ljubljana.

Prvo pregledno predstavitev Pinterjevega obsežnega opusa so pripravili leta 2017 v Galeriji Jakopič, razstavo pa je pospremila pregledna monografska publikacija s poglobljeno umetnostnozgodovinsko obravnavo njegovega dela. Dve leti pozneje se je na razstavi v Galeriji Kresija predstavil s fotografijami, ki jih je posnel med sprehodi po stari Ljubljani. Leta 2021 pa je z Romanom Uranjekom in Tadejem Vaukmanom v Galeriji Fotografija pripravil razstavo Projekt Jesenice, ki se je osredotočala na gorenjski center rudarstva. Nazadnje so maja letos v Bežigrajski galeriji 2 odprli spominsko razstavo del in predmetov Bogdana Borčića, na kateri so na ogled tudi dokumentarne fotografije oziroma portreti umetnika in prizori iz njegovega ateljeja, ki jih je med drugim posnel tudi Pinter.

Tihomir Pinter se je med študijem poročil z Anico Fras, v zakonu sta se jima rodili hčerki Marjeta in Barbara.