"Portugalska kultura je izgubila eno svojih najpomembnejših, najbolj ikonoklastičnih ustvarjalk, ki je blestela kot ženska, kot človek, kot umetnica," je izjavil Carlos Carreiras, župan mesta Cascais, kjer imajo muzej, posvečen umetnosti Paule Rego.

Paula Rego se je rodila v okrilju liberalne lizbonske družine v času, ko se je ravno dobro razmahnila diktatura Antonia Salazarja. Že v rosnih letih se je naučila, kako svoja čustva preliti v umetnost: prvo pomembno delo, Zaslišanje, srhljivo upodobitev mučenja, je naslikala pri 15 letih. V petdesetih letih prejšnjega stoletja jo je oče, ki 16-letnega dekleta ni hotel izpostavljati represivnemu ozračju v domovini, poslal študirat v Anglijo. Obiskovala je šolo za umetnost Slade, kjer je spoznala britanskega slikarja Victorja Willinga in se z njim poročila. Skupaj sta ostala do Victorjeve smrti leta 1988.

Par je prvih sedem let živel na Portugalskem, nato pa sta se leta 1976, dve leti po koncu diktature, z družino za stalno naselila v Londonu.

Dama Paula Rego
Paula Rego je med drugim postala prva rezidenčna umetnica Narodne galerije v Londonu, ki je njene murale uporabila za stalno opremo prostorov; številne univerze – tudi Oxford in Cambridge – so ji podelile častne doktorate. Leta 2010 je prejela viteški red britanskega imperija.

"Mojo mamo je ob prihodu v London osvobodil občutek, da ni tukaj zanjo nobenih duhov," je ob lanskem odprtju umetničine retrospektive v galeriji Tate povedal njen sin, režiser Nick Willing. Kljub temu pa Paula Rego ni nikoli izgubila svoje tesne vezi s Portugalsko: ti "duhovi", ki jih omenja njen sin, so stalno navzoči v njenem opusu, ki odraža tudi slikarkino ljubezen do folklore, pravljic in sanj.

Slikarstvo močnih ženskih figur
V slikarstvu Paule Rego imajo osrednje mesto ženske, ki so praviloma upodobljene kot trpežne, odporne in samozavestne; na moških figurah je, nasprotno, praviloma nekaj otroško nemočnega ali pa kar celo pijanskega. "Slikam ženske, ki jih poznam. Slikam, kar vidim. Pri meni so ženske protagonistke, ker sem ženska," je komentirala v lanskem intervjuju za Guardian.

Še posebej slavna je umetničina serija del, ki opozarja na nevarnost prepovedi splava. Nastala je leta 1998, kot odgovor na neuspeli portugalski referendum za uzakonitev pravice do splava; imela je tudi osebno noto, saj je umetnica sama imela več splavov.

Leta 2019 se je v nekem intervjuju na vprašanje, ali bi se definirala kot feministka, Paula Rego sicer umaknila od te oznake. "V smislu, da sem zagovarjala pravico žensk do varnih splavov in da sem ustvarjala dela o genitalni mutilaciji žensk." "Slikam s perspektive ženske, ampak ... saj bi težko ustvarila sliko z moške perspektive."