Tinca Stegovec spada med najpomembnejše slovenske grafičarke, hkrati pa kot nekonformistična umetnica, ki je poudarjala, da ne sprejema relativizma vrednot, tudi med najbolj zapostavljene, saj se je šele pred osmimi leti prvič celoviteje predstavila na razstavi v mednarodnem grafičnem likovnem centru.

Kot je ob razstavi poudarila Breda Škrjanec iz MGLC-ja, je grafični opus Tince Stegovec v slovenski likovni umetnosti edinstven. Odlikujejo ga intenzivnost podob, samodisciplina, tehnična odličnost, jasnost in čistost izraza, v katerem se disciplina in strogost prepletata s poetičnostjo. Splošni odmev njenih del pa je vedno globoko človeški.

Umetnost: najvišji produkt človeškega duhaRodila se je leta 1927 na Planini pri Črnomlju. Slikarstvo je študirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi specialko za grafiko pri profesorju Božidarju Jakcu. Ko se je odločala za študij slikarstva, je verjela, da je umetnost najvišji produkt človeškega duha. "To je bilo sicer romantično gledanje, se je pa z njim na akademiji zelo strinjal Božidar Jakac, ki je celo življenje tako gledal na umetnost," je povedala.

Sorodna novica Častitljivih 90 Tince Stegovec: Umetnik potrebuje svobodo in samoto

V grafiki se je študijsko izpopolnjevala v Parizu in Italiji, pozneje je študijsko prepotovala velik del sveta. Poučevala je na različnih šolah in v Pionirskem domu v Ljubljani, pa tudi na gimnaziji v Stični. Poleg pedagoškega dela se je ukvarjala z likovno publicistiko. Sodelovala je na umetniških kolonijah doma in v tujini, za svoje delo je prejela več nagrad.

Čiste barve svetlih tonovVečino življenja je preživela v Ljubljani, kjer je končala specialko za grafiko in se študijsko izpopolnjevala tudi v tujini. Ob pedagoškem delu je ustvarila obsežen grafični opus, v katerem je dosegla svoj ustvarjalni vrh s tehnično odličnostjo, natančno risbo, strogo koncipiranimi kompozicijskimi načeli in svojevrstno poetičnostjo uporabe čistih barv svetlih tonov. Njena dela, ki jim je za merilo vedno postavljala klasično umetnost, so osebne izpovedi, v večini podobe izsekov iz vsakdanjega življenja in življenjskih situacij, izrazito figuralna umetnica je bila pretanjena opazovalka sveta okrog sebe in medčloveških odnosov.

Ukvarjala se je tudi s slikarstvom, v katerem prevladujeta pokrajina in portret. O svojem življenju je napisala tudi knjigo Bilo je takole in jo podnaslovila Romanje za lepoto. Tinca Stegovec je prejela več nagrad, med njimi tudi Jakopičevo za življenjsko delo leta 2016 in takrat je, kot vztrajna samohodka v vseh pogledih, dejala, da je umetniško ustvarjanje poklic, ki potrebuje svobodo, pa tudi dovolj samote.

V spodnjem posnetku lahko prisluhnete pogovoru radia ARS s Tinco Stegovec, ki je nastal ob pregledni razstavi v MGLC-ju leta 2011.