Dražba bo obsegala tako 500 let stare kot tudi sodobne slike, pa tudi skulpture, knjige in podpisana pisma, fotografije, gravure, nakit in drugo. Predstavili bodo dela več kot 30 umetnic različnih narodnosti, ki so med 16. in 21. stoletjem zaznamovale umetnostno zgodovino.

"Zadnje mesece sva spremljali umetnicam posvečene muzejske dogodke in spletne tečaje Centra Pompidou ter Muzeja d'Orsay. Zato se nama je zdelo, da je to dober čas za Christie's Paris, da organizira prodajo na to temo," sta pojasnili strokovnjakinji Alice Chevrier, ki se posveča redkim knjigam in rokopisom, in Berenice Verdier, ki dela na oddelku slik starih mojstrov in vodi tokratno dražbo.

Dela avtoric zgodovinsko dosegajo nižje cene
Pri dražbeni hiši so nato zbrali dela iz različnih obdobij in z različnih področij, da bi nagovorili čim širši krog zbirateljev. Za posamezna umetniška dela si nadejajo iztržiti od 200 do 300.000 evrov. "Upava, da bo prodaja osvetlila kariere teh umetnic, saj so bile nekatere predolgo v senci," sta še dejali strokovnjakinji.

Na dražbi, ki bo 16. junija, se bodo osredotočili predvsem na umetnice iz 16., 17. in 18. stoletja, ki so bile v umetnostni zgodovini pogosto neenakopravno obravnavane. Za sliko Tihožitje (1636) umetnice Louyse Moillon (1610-1696) si nadejajo iztržiti do 500.000 evrov. Vodilna umetnica v žanru sadnih tihožitij je ena redkih, katere delo je dobro identificirano. Slika Tihožitje je datirana in podpisana, kar strokovnjakom omogoča, da jo točno umestijo med le 69 del obsegajoč umetničin opus.

Anne Vallayer-Coster (1744-1818) je leta 1781 naslikala nežno jesensko kompozicijo z angleškim naslovom Vase of Flowers and Grapes on Entablature, za katero si nadejajo iztržiti do 250.000 evrov. Umetnica je sliko, ki še nikoli ni bila na dražbi, naslikala v zrelem obdobju, potem, ko so jo sprejeli na Kraljevo akademijo slikarstva in kiparstva. Vrstniki so prepoznali njen talent, navdahnila pa je tudi impresioniste, denimo Henrija Fantina-Latourja.

Pomembno delo je še Portret ženske Elisabeth Vigee Le Brun (1755-1842), ki naj bi bila med najboljšimi portretisti njenega časa. Slikala je portrete kraljevih dvorov v Franciji, Neaplju, na Dunaju in v Rusiji. Za sliko iz umetničinega pariškega obdobja si nadejajo iztržiti do 120.000 evrov.

Med deli na oddelku redkih knjig in rokopisov bodo ponudili osem strani dolgo pismo francoske romanopiske George Sand (1804-1876), ki ga je naslovila na Gustava Flauberta, javnosti nikoli predstavljeno pismo Edith Piaf (1915-1963) ljubimcu Yvesu Montandu in prvo izdajo knjige o radioaktivnosti iz leta 1903, ki je Marie Curie (1867-1934) prinesla Nobelovo nagrado. Knjigo je fizičarka in kemičarka tudi podpisala. Za ta posamična dela si nadejajo iztržiti med 2000 in 15.000 evrov.