Razstava, ki jo kurirata Peter Pakesch in Katarina Hergouth, prinaša 78 risb, štiri oljne slike in videa. Razstavo odpirajo danes ob 19.00, ogledati pa si jo bo mogoče do 18. avgusta.

Peter Pakesch, sokurator razstave in direktor Maria Lassnig Foundation, ki hrani umetničino zapuščino, je na predstavitvi razstave dejal, da ostaja nadvse aktualna, zlasti med mladimi umetniki. "Odločitev za razstavo, osredinjeno na risbe, je prišla ob ugotovitvi, kakšno tehtnost ima ta del njenega opusa, saj prikazuje umetnico najvišje celovitosti in aktualnosti. To bo odlična uvodna predstavitev umetnice v tem delu sveta, ki je tako blizu njenemu rodnemu kraju," je dejal Pakesch.

Brezsramna odkritost
Po besedah Katarine Hergouth, sicer vodje razstavnega programa Cankarjevega doma Katarina Hergouth, so razstavo zastavili na način, da obiskovalca popelje na popotovanje skozi umetničino življenje. Kronološko sledi pomembnim krajem in prelomnicam, ki jih predstavljajo umetniška dela posameznih obdobij. "Dela Marie Lassnig so izjemno navdihujoča, zlasti v svoji izjemni odkritosti, lahko bi rekli brezsramnosti, ki se zrcali v njenih delih in s katero pogosto neposredno nagovarja gledalca," še dodaja kustosinja, ki upa, da bo ta razstava omogočila boljše spoznanje dela Marie Lassnig.

Dela prihajajo iz Fundacije Marie Lassnig, ki je bila ustanovljena leta 2015 z namenom dolgoročnega varovanja umetničine dediščine, poglabljanja razumevanja njenega dela n omogočanja dostopnosti njenih stvaritev.

Nikoli dokončani procesi umetniškega raziskovanja
Kot je v razstavnem katalogu zapisala dr. Claire Hoffmann, je funkcija risanja za Mario Lassnig "vleči črte, ki jih še nihče ni". Od samega začetka je bila umetnica, ki je zaslovela šele, ko je dopolnila 70 let, predvsem risarka. "Risba ne zavzema le količinsko pomembnega mesta v ustvarjanju Marie Lassnig, ampak se v njej spoprijema z osrednjimi problemi iskanja umetniške identitete in razmerja do svojega telesnega položaja," zapiše. In še: "Maria Lassnig se tako v risbi kot z njo pozicionira kakor neodvisna umetnica, ki se želi vpisati v moški kanon in v njem tudi pričakuje mesto zase, s tem da subjektivni izhodiščni položaj med risanjem in samo dejavnost risanja kot procesa iskanja podobe uporablja refleksivno, kompozicijsko in prostorsko produktivno. Te funkcije risanja za Marijo Lassnig, ki so jo zaposlovale zlasti v zadnjih letih njenega življenja, ko je vprašanje njene zapuščine dobilo novo eksplozivno moč, lahko določimo na podlagi izbora risb od približno devetdesetih let 20. stoletja do konca njenega življenja in hkrati pokažemo, da procesi njenega risarskega raziskovanja nikoli niso bili dokončani."

Tudi katalog poseben poudarek namenja risbi. Besedila za razstavni katalog sta prispevala še dr. Tomislav Vignjević in dr. Peter Assmann.

Prva ženska dobitnica velike državne nagrade za likovno umetnost
Maria Lassnig se je rodila leta 1919 na avstrijskem Koroškem. Slikarstvo je študirala na dunajski Akademiji upodabljajočih umetnosti. Po diplomi se je vrnila v Celovec, kjer so se v njenem ateljeju družili umetniki in pisatelji. Veliko se je posvečala raziskovanju in ustvarjanju v umetniških tokovih ekspresionizma in nadrealizma.

Ob prejetju štipendije leta 1951–1952 je večkrat odpotovala v Pariz, kjer je odkrila informel. Na Dunaju se je pridružila avantgardni skupini Hundsgruppe (Pasji trop) ter se tesneje povezala z umetniškim krogom okoli Galerie St. Stephan in s pisatelji Wiener Gruppe (Dunajska skupina).
Leta 1960 se je preselila v Pariz, kjer se je njena umetniška produkcija v slikarstvu in grafiki osvobodila stilističnih omejitev. Leta 1968 se je preselila v New York in odkrila (animirani) film. Pri 60 letih je prejela profesuro na dunajski Univerzi uporabne umetnosti. Leta 1988 je bila prva ženska prejemnica velike državne nagrade Republike Avstrije za likovno umetnost.

Drastične slike o velikih eksistencialnih temah
Od poznih 90. let se je s t. i. Drastische Bilder (Drastične slike) posvečala velikim eksistencialnim temam. Razmeroma pozno je dosegla mednarodno slavo in se uveljavljala s pomembnimi samostojnimi razstavami na svetovnih prizoriščih. Njena dela so danes v zbirkah najuglednejših muzejev, kot so MoMA v New Yorku, dunajska Albertina in Stedelijk v Amsterdamu. Leta 2013 je prejela zlatega leva za življenjsko delo beneškega bienala. Umrla je leta 2014.

O njenem literarnem delu
V sklopu spremljevalnega programa bo 10. aprila potekal literarni večer, na katerem bosta spregovorila Lojze Wieser in Barbara Maier – sourednika knjige Am Fenster klebt noch eine Feder (Založba Wieser, 2023 Celovec – (tretji sourednik je Peter Handke), ki govori o literarnem ustvarjanju Marie Lassnig.