"Odnos Slovencev do vladarske dinastije Karađorđevićev je sicer že bil v ospredju raziskav, ni pa še bil deležen celostne osvetlitve, ki bi zajela vse relevantne člane dinastije, pa tudi različna področja kulturnega in družbenega življenja," je dejal predsednik organizacijskega odbora Darko Friš. Simpozij, ki poteka v amfiteatru dr. Vladimirja Bračiča na mariborski filozofski, po njegovih besedah ponuja celoviti vpogled v odnose med Karađorđevići in slovenstvom.

Kakšni vladarji so bili Karađorđevići?
Prvi del simpozija je namenjen umestitvi te vladarske dinastije v širši zgodovinski kontekst in orisu osnovnih značilnosti njene vladavine. Drugi sklop pa je posvečen obdobju prve svetovne vojne in nekaterim vidikom razmerja med Slovenci ter dinastijo v času med obema vojnama. V sredo bo sledil sklop na temo politike v Kraljevini SHS oziroma Jugoslavije, temu pa zadnji del, ki bo v znamenju Karađorđevićev po drugi svetovni vojni.

"Na prvi pogled je vladavina Karađorđevićev kratka. A tisto, kar jo dela pomembno, je, da so bili akterji in priče dveh ključnih prelomov v slovenski zgodovini," je pred simpozijem dejal zgodovinar Aleš Maver. Po njegovih besedah gre za dve obdobji: leta 1918 ter obdobje med letoma 1941 in 1945.

"Prelom leta 1918 je prišel popolnoma nepričakovano. In tudi, ko se je že zgodil, marsikdo ni pričakoval, da se bo končal s tem, da bo katoliškega cesarja iz habsburške dinastije zamenjal pravoslavni kralj iz dinastije Karađorđević. Ta prehod pod novo žezlo je bil sorazmerno vznemirljiv, nekaj novega, kar je bilo treba slovenski javnosti, velikokrat tudi mukoma, pojasnjevati in česar verjetno marsikomu ni bilo lahko sprejeti. Zato je že vstop Karađorđevićev v slovensko zgodovino bombastičen in je odmeval veliko bolj kot zgolj neki dogodek, ki je na papirju trajal kratek čas," je pojasnil zgodovinar.

"Potem pa se ta slika obrne in smo soočeni s presenetljivo okoliščino, da ob koncu druge svetovne vojne, ob novem radikalnem prelomu, za marsikoga sorazmerno šibka vladarska figura kralja Petra II., ki se pri vodenju države niti ni imel časa izkazati, oblikuje v simbolno vodstveno figuro za privržence t. i. tradicionalnega tabora med Slovenci," je še povedal Aleš Maver.

Med predavatelji so še Marijan Premović, Božo Repe, Božidar Jezernik, Gregor Jenuš, Stane Granda, Petra Svoljšak, Gregor Antoličič, Tamara Griesser Pečar, Renato Podberšič, Stane Kocutar, Andrej Rahten, Jurij Perovšek in Dragan Potočnik.

Tudi nagovor zadnjega jugoslovanskega prestolonaslednika prek videopovezave
Prvi dan simpozija zaznamuje tudi premierna projekcija dokumentarnega filma o kraljevem adjutantu Branku vitezu Pogačniku, ki ga podpisuje Tevž Tavčar. Zbrane je na prvi dan simpozija prek videopovezave nagovoril zadnji jugoslovanski prestolonaslednik Aleksander Karađorđević.

Dvodnevni simpozij prirejata oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča v Mariboru. Spremlja ga še razstava o Petru II. v slovenskih Alpah avtorjev Nanija Poljanca in Petra Mikše, ki vključuje predstavitev dela zbirke eksponatov iz muzeja v Rogaški Slatini.