Zlati prstan krasi zeleno-moder poldrag kamen, v katerega je vrezana podoba mladega fanta, ki na ramenih nosi ovna oz. ovco. Poleg tega so arheologi v ladijskem trupu našli še več sto srebrnikov in bronastih kovancev. Ladja je potonila v neposredni bližini antičnega pristanišča Cezareja.

Dobri pastir je eden najzgodnejših simbolov, kar jih je uporabljala krščanska skupnost na vzhodu. V novozaveznem Evangeliju po Janezu Jezus sam sebe opiše kot dobrega pastirja, ki bo varoval svojo čredo zvestih vernikov. Prstan, ki so ga našli, po prvih ocenah arheologov datira v sredino tretjega stoletja.

Med arheološkimi najdbami so tudi figurice iz rimskih časov (na primer bronast orel), zvončki, s katerimi so odganjali zle duhove, in pa še en prstan, v katerega je vrezana silhueta glasbila lire.

Trenutno preiskujejo trupa dveh ladij, starih šest in 17 stoletij; obe sta se potopili v neposredni bližini pristanišča in s polnima posadkama na krovu – verjetno so poskušali ladji v obeh primerih med nevihto zasidrati v pristanu.

Kraj, ki se v Svetem pismu pojavi večkrat
Apostolska dela, ki so prav tako del Nove zaveze, opisujejo, kako je Peter v Cezareji krstil rimskega centurija Kornelija. (Kornelij je bil pozneje prisoten pri križanju). V Cezareji je bil zaprt tudi Pavel, preden so ga za sojenje in poznejšo usmrtitev premestili v Rim. Mesto je bilo eno prvih krščanskih središč na svetu.

Prstana najbrž ni bilo treba skrivati
Helena Sokolov, vodja oddelka za kovance na izraelskem vladnem odboru za antikvitete (IAA), je za tiskovno agencijo AFP pojasnila, da prstan izvira iz obdobja, "ko je bilo krščanstvo še v začetni fazi, a je raslo in se razvijalo, še posebno v mešanih mestih, kakršno je bila Cezareja". V tistih prvih stoletjih, ko so krščanstvo prakticirali še "v podtalju", je rimski imperij na nekaterih območjih toleriral nove oblike verovanja. Zato je bilo sploh mogoče, da je premožen rimski državljan lahko nosil tak prstan. Ker je prstan precej majhen, je bil najverjetneje last ženske.