"Po drugi strani pa je taka obletnica čas, da naredimo nekoliko metodološke in vsebinske refleksije lastnega dela," je še dejala predsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije o nedavnem zborovanju.

40. srečanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije je potekalo v Novi Gorici, in sicer dva dneva. Govorili so o izzivih slovenskega zgodovinopisja v 21. stoletju, kjer po besedah predsednice zveze želijo zaobjeti raznorodne teme, od digitalizacije do različnih interpretacij istih dogodkov.

Evropska perspektiva, kjer ima kulturna dediščina osrednje mesto
Čeč je poudarila posebno aktualno temo, s katero se ukvarjajo prav novogoriški zgodovinarji z Univerze v Novi Gorici, dotika pa se nove evropske perspektive. V njej ima kulturna dediščina osrednje mesto.

"Vidimo pa, da se velikokrat s to kulturno zgodovino in zgodovino na splošno ukvarjajo ljudje, ki niso najprimernejši za ukvarjanje s to tematiko. Čeprav Evropska unija namenja večja sredstva za tovrstne dejavnosti, ni nujno, da bodo te teme iz kulturne dediščine strokovno primerno obravnavane," je še povedala.

Na zborovanju so podelili tudi dve častni članstvi. Prejemnika sta znanstvena svetnica Nevenka Troha in zaslužni profesor Dušan Nečak.

Posvečal se je dvostranskim odnosom Slovenije in Jugoslavije z nemško govorečimi državami
Enega izmed najpomembnejših sklopov je Nečak posvetil raziskovanju narodnostnih in manjšinskih vprašanj, kjer je največ pozornosti posvetil zgodovini koroških Slovencev, so zapisali v utemeljitvi. Med najvidnejšimi deli s tega problemskega področja sta monografiji Volitve na Koroškem po drugi svetovni vojni in Koroški Slovenci v drugi avstrijski republiki (1945–1976).

V drugem večjem raziskovalnem sklopu se je posvečal dvostranskim odnosom Slovenije in Jugoslavije z nemško govorečimi državami, zlasti z Avstrijo in Nemčijo, pri čemer se je posebej posvečal diplomatskemu arhivskemu gradivu.

"Vzgojil je praktično vse današnje predavatelje sodobne zgodovine v Sloveniji, bodisi kot profesor bodisi kot diplomski ali doktorski mentor. Kot tak je pomemben člen t. i. ljubljanske zgodovinarske šole," še piše v utemeljitvi.

Opus doktorice Nevenke Troha zaznamujejo dolgoletne izkušnje z delom kot arhivistka, raziskovalka in muzealka, med drugim desetletje direktorica Revirskega muzeja v Trbovljah, pa so zapisali v drugi utemeljitvi.

"Že kot arhivistka je začela z obsežnim raziskovalnim delom, kot nadgradnja svojega urejanja gradiva t. i. projugoslovanskih političnih organizacij v Julijski krajini in na Svobodnem tržaškem ozemlju od sredine 40. let 20. stoletja do leta 1954. Na podlagi bogatih izkušenj raziskav travmatičnih tem, mdr. zgodovine internacij, fojb, povojnega izseljevanja Italijanov iz slovenske Istre, narodnostno in ideološko zaznamovanih spopadov, je na podlagi večletnega raziskovanja v arhivih v Sloveniji in tujini nastala njena klasična monografija Komu Trst: Slovenci in Italijani med dvema državama, ki obravnava slovensko-italijanske odnose v Coni A Julijske krajine."

Njene objave obravnavajo še številna druga vprašanja, med drugim drugo svetovno vojno na Slovenskem, po upokojitvi pa je prevedla v slovenščino več tehtnih monografij italijanskega sodobnega zgodovinopisja, so spomnili.

81 referatov, 120 udeleženk in udeležencev
Na zborovanju so imeli sicer letos 81 referatov, avtorjev pa je celo nekaj več. Na zborovanje v Novo Gorico je prišlo približno 120 udeležencev.

Ob začetku dogajanja so udeležence pozdravili novogoriški župan Samo Turel, programski vodja Javnega zavoda GO! 2025 Nova Gorica-Gorizia, Evropska prestolnica kulture Stojan Pelko in direktorica Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici Tanja Martelanc.