Če je do zdaj veljalo, da je rektor že v prvem krogu volitev lahko postal le nekdo, ki je prejel absolutno večino glasov vseh tistih, ki imajo glasovalno pravico, bo po novem, če bodo popravki statuta uveljavljeni, za izvolitev na to funkcijo zadoščala že navadna večina vseh sodelujočih pri glasovanju. Množične in korenite so tudi spremembe na področju pooblastil in nalog posameznih organov univerze.
Novi statut bi krepil moč rektorja
Skupni imenovalec večine predvidenih sprememb je krepitev moči rektorja, medtem ko upravni odbor in senat univerze izgubljata določene pristojnosti. Rektor bo po novem le ob predhodnem mnenju in brez soglasja senata (kot je to veljalo do zdaj) izpeljal imenovanje prorektorjev, prav tako so tudi predvidene spremembe pri imenovanju in razreševanju dekanov.
Moč rektorja se bo v prihodnje izkazovala tudi pri morebitni spremembi notranje organiziranosti posamezne članice univerze, saj si bodo te morale pridobiti tudi njegovo soglasje. Rektor utegne po novem sam odločati tudi o priznavanju v tujini pridobljene izobrazbe posameznika za namen nadaljevanja izobraževanja na Univerzi na Primorskem (UP). Pomembnih sprememb pa je še cela vrsta.

Jasen namen sprememb
V zadnjih dneh je na noge skočilo več članov akademske skupnosti. Vsi se sprašujejo, čemu tako hitenje, zakaj sploh spremembe in kje je analiza stanja, na podlagi katere bi se lahko verodostojno odločali. "Največjo težavo vidim v tem, da se bodo čez kakšen mesec začela volilna opravila na univerzi. V tej luči spreminjati pravila igre, je zame popolnoma nesprejemljivo. Statut je ustava univerze, ta pa se spreminja počasi in premišljeno, tako rekoč s tresočo roko," je dejal Škof.

"V novem statutu bi pričakoval tudi kakšen člen, ki bi opredeljeval okoliščine in razloge za razrešitev rektorja, a česa takega ni. Gre za najbolj zaščiteno javno funkcijo v državi, tako bo očitno ostalo tudi v prihodnje," je še dejal Škof.
Spreminjanje pravil igre med igro
"Take spremembe se ne dogajajo slučajno. Namen je popolnoma jasen. Obstoječi rektor si zagotovo želi še en mandat. Spremembe statuta tik pred volitvami pa kažejo na to, da z normalnim seštevanjem nikakor ne bi prišel čez prag, zato so potrebne dodatne korekture," pa meni Egon Pelikan, profesor s fakultete za humanistične študije.
"Najboljše bi bilo, da bi v pravilih pisalo še, da mora biti bodoči rektor star več kot 60 let, plešast in visok meter petinsedemdeset. To tako ne gre. To so prakse, ki smo jih vajeni iz zgodovine, ali pa celo danes v Putinovi Rusiji, ko med samim potekom zgodbe prilagajaš pravila igre. To je tako, kot da bi igral šah, pa ti ne bi šlo najbolje, pa bi rekel: 'Tekači lahko skačejo kot konji.' Vse v želji za dosego želenega rezultata," je cinično dodal Pelikan.
Osebno tudi meni, da je trenutna kadrovska zasedba senata taka, da bi predvidene spremembe celo utegnile dobiti podporo. "Ko opazujem to pasivnost, ta "pustite meni moj mir", samo da se ta seja konča, ter se nato pogleda levo in desno, kako so drugi dvignili roke in tako glasujem še jaz. Gre za zelo nevarno apatijo, ali pa občutek, da se ne da nič spremeniti, ker je vse vnaprej preračunano in se ni najbolj pametno izpostavljati. Primorska ima posebne specifike, na Štajerskem, v Mariboru ali Ljubljani se kaj takega zagotovo ne bi moglo zgoditi. Kaj takega jim še na misel ne bi prišlo, kaj šele da bi o tem resno razpravljali," je ocenil.

Avtokracija na univerzi
Nad zadnjim dogajanjem je začuden tudi nekdanji prorektor UP-ja, danes pa profesor na fakulteti za management Robert Biloslavo. "Težko je razpravljati o vsebini sprememb, dokler ne vemo, ali so spremembe sploh nujne. Ta občutek, da smo na japonskem hitrem vlaku, ni fajn, to ni v redu," meni.

Do predvidenih sprememb so kritični tudi posamezni člani upravnega odbora univerze, ki pa javno, o nestrinjanju s predvidenimi spremembami statuta, niso želeli govoriti. Pred mikrofon je stopil le Jerko Bartolič, ki je poteze aktualnega vodstva označil kot: "Avtokratske. To, kar se trenutno dogaja, enostavno ne sodi na univerzo."

Z vprašanji smo se že v ponedeljek obrnili na vodstvo univerze. Zanimalo nas je, zakaj so se odločili za tako korenit poseg v statut ravno v volilnem letu? Kako odgovarjajo na pomisleke, da se statut UP-ja spreminja (ob množici preostalih popravkov) v prvi vrsti z namenom, da se obstoječemu rektorju zagotovi novi mandat? Ali se namerava obstoječi rektor Dragan Marušič za to funkcijo potegovati tudi v drugo? Še isti dan so nam sporočili, da nam bodo odgovore posredovali v zakonskem roku. Do objave članka odgovorov še nismo prejeli.