Almanah občine Krško je eden najbolj prepoznavnih založniških projektov Zavoda Neviodunum, edine založniške hiše v Posavju. Pobudo zanj je pred desetimi leti dal direktor in urednik Silvester Mavsar. Da je prišlo do uresničitve zamisli, pa gredo zasluge tudi takratnemu županu Francu Bogoviču in njegovemu sodelavcu Mateju Drobniču, ki sta v njem prepoznala nekaj, kar je vredno podpreti.

Kot je na novinarski konferenci povedal urednik Peter Pavlovič deseti Almanah prinaša izbor različnih dogodkov, ki so se v letu dni zgodili v krški občini. Ob tem je še dodal: »Tako kot že devet let pred tem, prinaša tudi letošnji Almanah pregled dogodkov z različnih področij v občini Krško, od politike, gospodarstva, družabnega in društvenega življenja, do kulture in športa, pa tudi odmevnejše dogodke iz črne kronike in s področja vremenskih razmer.«

Posebno pozornost vsako leto v Almanahu namenjajo tudi prireditvam ob prazniku občine ter občinskim nagrajencem. V letošnjem, ki obsega kar 240 strani, je zabeleženih preko 450 dogodkov, z več kot 400 fotografijami, v njem pa najdemo tudi seznam občinskih svetnikov in članov delovnih teles občinskega sveta, podatke o javnih zavodih, državnih ustanovah in krajevnih skupnostih ter kontaktne podatke o občinski upravi. Posebnost letošnjega jubilejnega almanaha pa je prispevek zgodovinarke Polone Brenčič o občini Krško skozi šest desetletij, objavljen pa je tudi seznam vseh občinskih nagrajencev od leta 1966 dalje.

V desetih letih je bilo v almanahih skupno na preko 2100 straneh zabeleženih skoraj 5000 dogodkov in objavljenih več kot 4000 fotografij. Zato lahko trdimo, da gre za rezultat sistematičnega spremljanja življenja tako v mestu ob Savi kot v celotni občini. Prve štiri izdaje, v obdobju 2003-2006, je oblikoval Boštjan Colarič, zadnje pa Matjaž Mirt. Pri zbiranju gradiva pa sodeluje celotna ekipa, ki pripravlja časopis »Posavski obzornik«, s pomočjo številnih bolj in manj rednih dopisnikov.

Kljub krizi izide v Posavju vse več knjig
Zavod Neviudunum, ki je bil ustanovljen leta 2001, se z založništvom ukvarja od leta 2002. Od takrat so izdali že 41 različnih publikacij. Samo letos šest, v zadnjih dveh letih, ki za to dejavnost zaradi krize niso najbolj naklonjeni, pa deset. Letos je poleg Almanaha izšla še pesniška zbirka Teje Oršanič »Prešite besede«, učbenik Roberta Rožmana »Proizvodnja električne energije«, obsežna monografija Polone Brenčič in Boštjana Špilerja z naslovom »Zdole skozi stoletja«, knjiga Francija Tomažiča »Slovenski Speedway 1992-2012« in ponatis pesniške zbirke Silva Mavsarja iz leta 1982 z naslovom »Samobeg«.

V zadnjem času pa v Posavju poleg knjig in publikacij, ki jih izdaja založba Neviudunum, izide vse več drugih knjig. Tako je pred kratkim celjska založba Fit media izdala prvo monografijo občine Krško z naslovom »Krško«, ki sta jo uredila Jože Volfand in Vanesa Čanji, njeni avtorji pa so Alenka Černelič Krošelj, Ivan Mirt in Goran Rovan. Kulturni dom Krško in Muzej radovljiške občine sta izdala zbornik več prispevkov z naslovom »Josipina Hočevar – Radovljičanka v Krškem«, ki sta ga uredili Alenka Černelič Krošelj in Tita Porenta. Janez Stanislav Rošker in Jasmina Spahalić pa sta v samozaložbi izdala knjigo »Trije kraji, eno mesto in celuloza«.

V Sevnici je Športno društvo Partizan izdalo knjigo »V znamenju Sokola in Partizana v Sevnici«, ki jo je pripravil sevniški raziskovalec in kronist Oskar Zoran Zelič Slednji je tudi avtor publikacije z naslovom »Razvoj zdravstva in lekarništva v sevniški občini«, ki sta jo izdala Zdravstveni dom Sevnica in Lekarna Sevnica. Zelič pa je podpisan tudi kot avtor obsežne monografije, ki jo je izdalo Društvo Trg in ima naslov »Grad Sevnica«.

V Kostanjevici je Galerija Božidar Jakac izdala publikacijo avtorice dr. Helene Rožman »Kostanjevica na Krki – Obrazi arhitekturne dediščine«. Izšla je tudi fotomonografija z naslovom »Kostanjevica na Krki – Pogled z balona«, ki jo je uredil Marjan Jerele, tekst zanjo pa je napisala Lea-Marija Colarič-Jakše. Lani je ob 50-letnici Mednarodnega simpozija kiparjev izšla publikacija z naslovom »Forma viva – kostanjeviško okno v svet«, ki jo je uredil Goran Milovanović.
Stanka Hrastelj je pri založbi Mladinska knjiga letos izdala romanski prvenec z naslovom »Igranje« in zanj prejela nagrado Modra ptica. Marija Kalčič je letos izdala otroško pesniško zbirko z naslovom »Zakaj je sonce zjutraj vstalo?«. Etnološko društvo Terica iz Jelenika pri Raki pa je izdalo knjigo receptov »Prehranska kulturna dediščina Posavja«, ki jo je uredila Ida Intihar. Zagotovo pa je izšla še kakšna knjiga ali zbornik, ki smo jo nehote spregledali.

Knjige bodo izhajale tudi v bodoče
Kljub kriznim časom, ki kljub pocenitvi tiska za izdajanje knjig niso najbolj naklonjeni, bodo tudi v bodoče tudi v Posavju le te še naprej izhajale. Tako ima samo Zavod Neviudunum v pripravi vsaj štiri obsežnejše publikacije. Ljudmila Šribar pripravlja knjigo z naslovom »Neviodunum – izgubljeno mesto«, v pripravi pa so še dela več avtorjev – »Vsi slovenski župani«, »Posavski biografski leksikon« in zbornik o Literarnem klubu Krško 1980-1990 z naslovom »Sonce v predalu«.

Za MMC Goran Rovan