Koroška podjetja se predvsem v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in turizmu že nekaj časa srečujejo s pomanjkanjem primernih kadrov, zato privabljajo delavce iz tujine. Največ jih prihaja iz BiH-a, zaposlujejo se na kvalificiranih delovnih mestih, ki so fizično intenzivna, vse pogosteje prihajajo skupaj z družinami oziroma se jim družine pridružijo pozneje, je pojasnila direktorica območne zbornice Koroška Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleksandra Gradišnik.

Koroška ima v slovenskem merilu nizko stopnjo brezposelnosti. Po podatkih republiškega zavoda za zaposlovanje je junija letos stopnja registrirane brezposelnosti v regiji znašala 7,2 odstotka, v Sloveniji pa 7,9 odstotka. Regijo poleg tega zaznamuje bližina Avstrije, kamor na delo dnevno odhaja veliko delovnih migrantov, in dejstvo, da si mladi iščejo priložnosti zunaj regije. Ob tem tudi gospodarska rast pred regijo postavlja še večje izzive, kako in kje poiskati rešitve za izboljšanje kadrovske strukture.

Za določene poklice je zato po mnenju območnega GZS-ja nujno prilagoditi izobraževalne vsebine potrebam regijskega gospodarstva in se spoprijeti z demografskimi gibanji, ki zahtevajo več povezovanja in prenosa znanj med generacijami mladih, aktivnih in starejših zaposlenih.

Dolgotrajni postopki zaposlovanja tujcev
Koroška območna gospodarska zbornica je v zvezi z zaposlovanjem tujih delavcev lani organizirala srečanje delodajalcev z vodstvom zavoda za zaposlovanje, na katerem so direktorji družb in vodje kadrovskih služb predlagali pospešitev postopkov za zaposlovanje tujcev. Postopki so namreč še vedno dolgotrajni, še posebej za delavce iz držav, s katerimi Slovenija nima sklenjenega sporazuma o zaposlovanju, na primer za delavce iz Makedonije ali Črne gore, opozarjajo na GZS-ju.

Da že vrsto let v regiji neuspešno iščejo dodatne delavce, čeprav jim ponujajo plače, ki so višje od regijskega povprečja panoge, je že večkrat povedal direktor tovarne akumulatorskih baterij Tab Mežica Bogomir Auprih. Zaposlene zato iščejo v tujini in zdaj imajo v mežiški družbi med okoli 650 zaposlenimi že 136 tujih delavcev, kar predstavlja petino vseh zaposlenih v družbi.

Tudi v družbi Sij Metal Ravne dodatne delavce, podobno kot jih je v preteklosti Železarna Ravne, iščejo predvsem na območju nekdanjih jugoslovanskih republik. Kot so za STA pojasnili v Slovenski industriji jekla (Sij), skupina Sij išče nove sodelavce predvsem na domačem trgu, a je bila v zadnjih letih zaradi pomanjkanja nekaterih profilov, predvsem rezkalcev, brusilcev, ključavničarjev in elektrikarjev, primorana iskati te kadre tudi zunaj Slovenije.

Največ delavcev iz Bosne in Hercegovine
"Iščemo jih z objavo oglasov v kadrovskih agencijah v tujini in na zavodih za zaposlovanje, slednji izdajo dovoljenje za zaposlitev tujega delavca samo, če ni tovrstnih profilov delavcev na domačem trgu," so pojasnili v Siju.

V Siju Metalu Ravne so v zadnjih treh letih zaposlili 81 tujih delavcev, kar predstavlja osem odstotkov vseh zaposlenih. V družbi Ravne Systems imajo zaposlena dva rezkalca iz tujine. Delavci prihajajo večinoma iz držav na območju nekdanje Jugoslavije, predvsem iz BiH-a, nekaj jih je tudi iz Rusije in Ukrajine, so še navedli v Siju.

Letos do avgusta 3.000 prostih mest
Od januarja do avgusta letos so delodajalci za Koroško velenjski območni službi zavoda za zaposlovanje sporočili skoraj 3000 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, upravljavcih strojev za proizvodnjo tekstilnih, krznenih in usnjenih izdelkov, strugarjih, čistilcih, strežnikih in gospodinjskih pomočnikih, varilcih, sodelavcih za zdravstveno nego, natakarjih in še več drugih poklicih, tudi po vzgojiteljih in predmetnih učiteljih za osnovne šole.