Teslova ulica, Hrvatski trg, pa Njegoševa cesta … Med vožnjo po Ljubljani lahko še vedno opazimo številne ulične table, ki nosijo imena znanih krajev in osebnosti s področja nekdanje Jugoslavije. Pobudo za Beograjsko ulico je na ljubljansko občino avgusta naslovil namestnik beograjskega župana Goran Vesić.

"Ta predlog sem podprl in je šel na komisijo. Čakamo sklep komisije, ki se bo zgodil v naslednjem mesecu," je za oddajo NaGlas! na TV Slovenija potrdil ljubljanski župan Zoran Janković. Odločitev o poimenovanju ulice bo sprejel mestni svet – kje točno naj bi bila, župan za zdaj še molči. "Vsi trije predlogi imajo pogled proti Beogradu. Jaz sem bil prejšnjo soboto s predsednikom Vučićem in sem mu to povedal, bil je izjemno zadovoljen, kajti ne smemo pozabiti, da sta Ljubljana in Beograd pobrateni mesti," dodaja Janković.

Skupna preteklost

"Lepo, da se spominjamo naše skupne preteklosti. Če imamo Dunajsko – čeprav je Janez Evangelist Krek rekel svoje čase, da vse naše reke tečejo proti Beogradu in niti ena proti Dunaju –, mislim, da je to dobra rešitev," je predlog pozdravil etnolog, balkanolog in kulturni antropolog ter dolgoletni predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani Božidar Jezernik.

Čeprav so imena ulic praviloma neopazna, pa so velikega simbolnega pomena, dodaja profesor Jezernik. Statistika kaže, da smo glede na število ulic stkali najtesnejše vezi s sosednjo Hrvaško, saj je kar 14 ulic poimenovanih po hrvaških krajih in osebah, od vodje kmečkih uporov Matije Gubca do velikega pesnika Vladimirja Nazorja. Toda: "Če pogledate danes središče Ljubljane, tam najdete pogosto le imena slovenskih literatov iz 19. stoletja, kot da ne bi v Ljubljani poznali pred tem in po tem ničesar drugega."

Titova cesta je bila tako pred skoraj tridesetimi leti razdeljena na Slovensko in Dunajsko cesto, Moše Pijadova ulica je bila preimenovana v Kolodvorsko, Albanska ulica pa je pred desetimi leti postala Vojkova. "Mislim, da je bila odločitev povezana s slovenskim nacionalizmom, po letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, je ta postal še toliko pomembnejši dejavnik," meni Jezernik. In kakšno je danes sodelovanje med glavnima mestoma Slovenije in Srbije? "Gospodarsko sodelovanje je izjemno dobro. Investitorji gredo iz ene v drugo državo in se razvijajo. Ljudje iz obeh držav so bili od nekdaj v dobrih odnosih, nobenih sporov," pravi Janković.

Ljubljanska ulica ostaja v Beogradu

Julija je sicer v medijih odjeknila novica, da so beograjske oblasti napovedale spreminjanje imen ulic, ki nimajo povezave s srbstvom, toda ljubljanski župan pravi drugače: "Me ne zanima, kaj piše. Jaz vem, kaj je dogovor, kaj je razgovor." "Ljubljanska ulica ostaja v Beogradu!" je zatrdil Janković.

Nova ulična tabla z napisom Beograjska ulica bi lahko stala v Ljubljani že ob začetku prihodnjega leta, ko se končajo vsi postopki.