Kot je pojasnila vodja mestnega oddelka za finance in računovodstvo Saša Bistan, je rebalans za leto 2024 načrtovan v vrednosti 510 milijonov evrov in je nižji od sprejetega proračuna za 37 milijonov, spremenjen proračuna za leto 2025 pa je načrtovan za 571 milijonov evrov in je višji za enak znesek.

Načrtujejo, da bo občina letošnje leto sklenila s 488,39 milijona evrov prihodkov, odhodki naj bi se ustavili pri 491,56 milijona evrov. V proračunu za prihodnje leto občina načrtuje 550,82 milijona evrov prihodkov in malenkost več kot 550 milijonov evrov odhodkov.

Na strani prihodkov so pri dohodnini v obeh letih upoštevali povprečnino 725 evrov, to je 176 milijonov evrov. Za leto 2025 pogajanja o povprečnini še potekajo, zato jih nismo mogli vključiti v spremembe proračuna, je pojasnila Bistan in dodala, da bodo podatke upoštevali v rebalansu, ko bo ministrstvo za finance podalo podatke in izračune.

Letni prihodek 17,7 milijona evrov

Po zakonu o glavnem mestu je načrtovan prihodek za obe leti 17,7 milijona evrov. "Ker smo po oddaji gradiva dobili podatke in izračun za leto 2025, to je 19,1 milijona evrov, smo to upoštevali pri drugem županovem dopolnilu za leto 2025," je dodala.

Prihodki od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča so v letu 2024 načrtovani pri 81 milijonih, v letu 2025 pa pri 89 milijonih evrov. Komunalni prispevek investitorjev je načrtovan letos za 60 milijonov, leta 2025 pa za 86 milijonov evrov. Prihodki od prodaje premoženja so letos načrtovani za 41 milijona evrov, leta 2025 pa za 55,9 milijona.

Predvideni prihodki od države so v predlogu rebalansa 11 milijonov, to je za 29 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu. Bistan je razlog pripisala dobavi avtobusov in sofinanciranju določenih naložb, kar je zamaknjeno v leto 2025. Prihodki iz EU-ja so predvideni za 14,7 milijona evrov. V letu 2025 pa je od države predvidenih 24,2 milijona evrov prihodkov in iz EU-ja 9,5 milijona evrov prihodkov.

Tekoči odhodki

Tekoči odhodki so medtem po pojasnilih vodje občinskega oddelka letos načrtovani za 70,5 milijona evrov. Tekoči transferji v letu 2024 so predvideni za 235 milijonov evrov. "Tu je upoštevana tudi subvencija LPP-ja v višini 19,4 milijona evrov oz. 5,3 milijona evrov več kot v sprejetem proračunu," je pojasnila.

V prihodnjem letu so tekoči transferji načrtovani za 234,4 milijona evrov, subvencija LPP-ja pa bo tedaj 14-milijonska. Investicijski odhodki so letos načrtovani za 166,5 milijona evrov, leto pozneje pa za 223,5 milijona evrov. Investicijski transferji bodo letos znašali 19,7 milijona evrov, v prihodnjem letu pa 18,5 milijona evrov. Kapitalski transfer občinskemu stanovanjskemu skladu je letos načrtovan pri 3,6 milijona evrov, prihodnje leto pa 5,5 milijona evrov.

Novi projekti

Med novimi projekti, ki so vključeni v obeh dokumentih, je med drugim naštela center Janeza Levca, nadgradnjo tehničnih stavbnih sistemov, kjer je med drugim navedla prezračevanje na nekaterih osnovnih šolah, izvedbo rekonstrukcij cest in prometnih ureditev za Linhartovo, Tomačevsko, Zaloško, Barjansko cesto, Jurčkovo, Šmartinsko, Celovško na določenih odsekih in druge, nakup električnih avtobusov, prenovo Bloudkovega parka v Tivoliju, gradnjo športnega parka Savsko naselje in zavarovanje objektov pod zahodnim pobočjem ljubljanskega gradu.

"Proračun je bil spet nerealno načrtovan," je potrebo po rebalansu utemeljil svetnik liste Glas za otroke in družine Aleš Primc. Med drugim se je obregnil ob povečanje sredstev za kopališče Ilirija, in sicer 13 milijonov evrov. "To kopališče je, če smo pošteni, postavljeno na napačni lokaciji, na kateri ovira prihodnji prometni infrastrukturni razvoj Ljubljane. Gre za najdražje kopališče na svetu, do takrat, ko bo vse skupaj narejeno, bo verjetno vrednost še večja," je bil kritičen.

Janković: Primc ne loči podražitev od dodatnih del

"Gospod Primc je znan ekonomist in govori o podražitvah Ilirije. Ne loči, kaj so podražitve in kaj so dodatna dela. Teh je bilo za tri milijone evrov," je Primcu odvrnil župan Zoran Janković.

Primca je zmotilo tudi, da je za občinsko glasilo Ljubljana predvidenih 823.000 evrov. "To je glasilo leporečja in petja hvalospevov Zoranu Jankoviću, ne pa glasilo mestnega sveta, ki bi moralo dejansko odpirati ključne teme razvoja Ljubljane in informirati občane o tem, kaj oblast in kaj opozicija mislita o tem razvoju," je dejal. S tem se je strinjal tudi svetnik Vesne Denis Striković, ki je dejal, da je glasilo treba ukiniti in sredstva nameniti drugim projektom.

Svetnici Darinki Kovač (SDS) je v rebalansu proračuna v oči padlo zadolževanje javnih podjetij. "Energetika Ljubljana se zadolžuje za 64,6 milijona evrov do enega leta za uravnavanje finančne likvidnosti," je poudarila. Po njenih besedah gre za ogromen znesek.

Po pojasnilih Jankovića gre pri Energetiki za posojilo za plinsko-parno enoto. "Gre za 120 milijonov evrov posojila, porabili smo ga 97 milijonov evrov, vrnili smo ga že 37 milijonov," je pojasnil.