Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je v Odmevih povedal, da je bilo v program Ajda do zdaj skupno vpisanih več kot 22.000 obrazcev, ki so nastali na terenu. Večinoma so jih vpisovali predstavniki občin, pa tudi vodarji, gozdarji in v določenem delu gospodarstveniki. Ocenil je, da je bilo vnesenih za okoli 2,6 milijarde evrov škode.
"Škodo je treba zdaj zelo natančno razdeliti – ali gre za nepremičnine ali gre za premičnine. V gospodarstvu je za več kot 300 milijonov evrov škode. Ko govorimo o stanovanjskih objektih, jih delimo na dva dela – na bolj poškodovane in manj poškodovane objekte. Trenutno je ocena škode na objektih približno pol milijarde evrov, skupaj pa je vnesenih okoli 11.000 obrazcev za same stanovanjske objekte," je naštel.
Občine so ministrstvu za naravne vire in prostor že posredovale predhodno oceno škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, oziroma ocenjena sredstva za izvedbo geotehničnih ukrepov. Podatke je posredovalo 123 občin, predhodna ocena škode pa skupaj znaša 1,095 milijarde evrov.
Po zakonu o odpravi naravnih nesreč so občine upravičene do predplačil, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan pa je v četrtek pojasnil, da je merilo, po katerem bodo občine v naslednjih tednih pridobile prva sredstva, da je ocenjena škoda najmanj 20.000 evrov, zgornja meja nakazila pa bo dvakratnik primerne porabe posamezne občine.
Za program predhodne ocene škode bodo občine upravičene do 222 milijonov evrov. Obenem se je vlada zavezala, da bodo vse občine, ki bodo sredstva sposobne porabiti v enem letu, prejele dodatna sredstva do zakonsko določenih 40 odstotkov vrednosti ocenjene škode.
Občine morajo popisati škodo na objektih gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, stanovanjskih stavbah v njeni lasti ter stvareh v njeni lasti, ki se uporabljajo za izvajanje občinske dejavnosti, lokalne javne službe ali jih uporablja oseba javnega prava, katere ustanovitelj ali soustanovitelj je občina. Prav tako morajo popisati škodo na gozdnih cestah, če gre za sofinanciranje obnove.
Ob tem pa so občine zbirale tudi vloge oškodovancev o neposredni škodi, ki so utrpeli škodo na zemljiščih, stavbah, infrastrukturi. Fizične in pravne osebe so obrazce za prijavo škode morale oddati na občinske popisne komisije, ki so morale nato zbrane podatke iz obrazcev vnesti v spletno aplikacijo Ajda.
Proračunska razporejanja za takojšnje poplačilo intervencij
"Treba je povedati, da je ta vlada korenito spremenila odnos do naravnih nesreč in ukrepanja
v tem primeru. Nikoli prej se ni dogajalo, da bi občine lahko predhodno dobile stoodstotni
avans za intervencijske stroške, kar se bo začelo dogajati že v naslednjem tednu. 95 milijonov
evrov je za ta namen namenjenih občinam in še 11 milijonov za organe civilne zaščite," je dejal v Odmevih.
V četrtek zvečer so namreč iz Urada vlade za komuniciranje sporočili, da je vlada razporedila pravice porabe v letošnjem državnem proračunu. Med drugim je Upravi RS za zaščito in reševanje iz splošne proračunske rezervacije zagotovila 95 milijonov evrov za povračilo intervencijskih stroškov 138 občinam, 11,4 milijona evrov pa za povračilo intervencijskih stroškov silam zaščite, reševanja in pomoči.
"Spodbuda, da bo država sistem začela postavljati na novo"
Minister Brežan je v Odmevih zagotovil tudi, da bo dodatna mehanizacija za sanacijo vodotokov na voljo v naslednjih dneh: "Vlada je v petek zagotovila dodatnih 47 milijonov evrov za intervencijske posege na vodotokih in direkcija za vode v tem trenutku že sklepa pogodbe z dodatnimi podjetji, ki bodo to mehanizacijo zagotavljala."
V avgustovskih ujmah je bilo po njegovih pojasnilih prizadetih več kot 5000 kilometrov vodotokov, trenutno pa je po državi več kot 200 delovišč. Na mednarodni razpis za pomoč pri sanaciji vodotokov se je prijavilo 82 ponudnikov, vsi so bili domači, in direkcija za vode je sklenila 30 okvirnih sporazumov za odpravo posledic avgustovskih poplav.
"Treba je povedati tudi, da smo v primeru urejanja vodotokov žrtev sistema, ki se je v zadnjih 30 letih praktično podrl. V začetku 90. let smo približno štiri odstotke BDP-ja vlagali v urejanje vodotokov, danes je ta znesek okoli 0,25 odstotka. Razgradili smo sistem in razgalila ga je zadnja ujma. Verjamem, da bo to tudi spodbuda, da bo država sistem začela postavljati na novo, kajti taki dogodki nas čakajo vse pogosteje in verjetno bodo tudi vedno bolj intenzivni," je še opozoril minister.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje