Drugi interventni zakon po poplavah je začel veljati 2. septembra, med drugim pa predvideva skrajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev, ki se bodo zaposlili v poklicih, potrebnih za odpravo posledic poplav, in prihajajo iz držav, za katere ni potreben vizum za vstop in bivanje v Sloveniji.

Sorodna novica Sistem za prihod tujih delavcev, ki bodo pomagali pri sanaciji, še ni pripravljen

Odobrili so le dve vlogi

Upravna enota mora v treh mesecih presoditi, ali tujcem izdati enotno dovoljenje za prebivanje in delo ali ne, zavod za zaposlovanje pa mora izdajo delovnih dovoljenj in soglasij k enotnim dovoljenjem za prebivanje in delo teh tujcev reševati prednostno; postopke mora zaključiti najpozneje v 10 dneh. Pri tem ni potreben nadzor trga dela (ugotavljanje pogoja, da v evidenci brezposelnih ni ustrezne osebe). Tujci tako lahko za delo poprimejo že, ko imajo papir zavoda in jim ni treba čakati na odločitev upravne enote. Ukrep bo v veljavi do konca avgusta prihodnje leto.

Zakon je kot pristojno za odločanje o vlogah za prebivanje in delo tujih delavcev, ki bi pomagali pri popoplavni obnovi, določil celjsko upravno enoto, se pa vloge lahko vložijo na kateri koli upravni enoti, označiti je treba le, da so podane z namenom sanacije ob poplavah in plazovih.

Na Upravni enoti Celje so do začetka tega tedna na podlagi zakona prejeli 16 vlog, ki v polovici primerov niso izpolnjevale pogojev, sedem od osmih jih je bilo zato posredovanih nazaj na upravno enoto, kjer so bile vložene, eno vlogo pa so sami rešili na podlagi zakona o tujcih, pri čemer je bilo dovoljenje izdano po zakonu o splošnem upravnem postopku.

Skladno z interventnim zakonom je bilo dovoljenje tako izdano le v dveh zadevah, in sicer za ključavničarja in zidarja, v šestih zadevah pa postopek še poteka, in sicer eden za zidarja, trije za voznika težkih tovornjakov, eden za strojnika težke gradbene mehanizacije, eden pa za delavca za preprosta dela v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov.

Zavod za zaposlovanje z malo boljšimi številkami

Nekaj boljše številke zaznavajo na zavodu za zaposlovanje. Od uveljavitve interventnega zakona do začetka tega tedna so v obravnavo prejeli 88 postopkov, od tega 46 predhodnih postopkov za posredovanje delavcev po sporazumih o zaposlovanju z BiH-om in Srbijo, 40 vlog za delovna dovoljenja po sporazumih s Srbijo in BiH-om in dve vlogi za izdajo soglasja za zamenjavo delodajalca.

"Vloge so predvsem za delavce v gradbeništvu, varilce, elektromehanike in inštalaterje," so razkrili in dodali, da so jih veliko večino že rešili, saj jih rešujejo sproti, tujec pa lahko delo nastopi, ko ga delodajalec prijavi v obvezna socialna zavarovanja pri zavodu za zdravstveno zavarovanje, za kar je predpisan rok 15 dni. Nekaj jih tako vendarle že sodeluje pri sanaciji.

Precej več si obetajo od Kosova

Bistveno povečano število zahtev pričakujejo po novem letu, ko bo med nevizumske države uvrščeno tudi Kosovo. "Ocenjujemo, da bi do konca avgusta 2024, kolikor traja veljavnost zakona, lahko prejeli skupaj do 1000 vlog," so pojasnili.

Na ministrstvu so si na podlagi zakona sicer obetali ne le delovno silo iz držav nekdanje Jugoslavije, temveč tudi iz Ukrajine, Gruzije, Moldavije, čeprav v manjšem obsegu.

Na seznamu poklicev, v katerih lahko delodajalci za sanacijo po poplavah zaposlujejo tuje delavce, so med drugim vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, zidarji, tesarji, monterji in serviserji vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, varilci, orodjarji, elektroinštalaterji, elektromehaniki, delavci za preprosta dela pri visokih in nizkih gradnjah, gradbeniki (zaključna dela), betonerji, na voljo pa so tudi zaposlitve v poklicih za zdravstveno in socialno oskrbo na domu.

Nad izvajanjem interventnega zakona je bil v tem delu napovedan skrben nadzor. Za zlorabo ukrepa lahko inšpektorat za delo izreče 30.000 evrov kazni.