Civilna iniciativa, na pobudo katere je bila sklicana seja, je zahtevala, da se zaradi prevelike obremenitve drugih cest v središču Maribora omogoči vožnja čez Glavni trg in vzporedno Koroško cesto vsaj za mestne avtobuse, med napovedano obnovo Lenta pa za ves promet, a je večina mestnih svetnikov to zavrnila.

V imenu iniciative jih je nagovoril Rudi Klanjšek, ki je poudaril, da niso proti obnovi starega mestnega jedra, a si želijo pravične razdelitve prometnega bremena. Pojasnil je, da na ulicah, kamor se je po zaprtju Glavnega trga preusmeril promet, živi 20-krat več ljudi kot na Koroški cesti, obenem pa je tam veliko vzgojno-izobraževalnih ustanov. "Problem je hrup, problem je varnost," je dejal.

Spomnil je, da je mestni svet ob potrjevanju investicijske dokumentacije za obnovo Glavnega trga odobril kompromisno rešitev v obliki deljenega prometnega prostora, saj se je zavedal, da ni ustreznih alternativnih prometnih poti. Zaradi naknadne odločitve sedanjega župana Saše Arsenoviča, da se trg zapre za promet, se pod vprašaj po Klanjškovih besedah postavlja celo upravičenost do evropskega sofinanciranja.

Pozivi k ureditvi alternativnih prometnih poti

Za njim je na predlog župana dobila besedo Karmen Teržan Kopecky kot predstavnica civilne iniciative, ki si je vrsto let prizadevala za zaprtje Koroške ceste za promet. Povedala je, da je to najstarejši del mesta, ki ima tudi status kulturnega spomenika, zato so zelo veseli, da se končno več ne duši v prometu. To po njenih besedah podpira tudi večina prebivalcev Maribora, saj je bila nova podoba tega dela mesta dobro sprejeta v javnosti.

"Nihče ni proti temu, da je Koroška cesta zaprta. A pred tem je treba zagotoviti ustrezne alternativne prometne poti," je dejal samostojni mestni svetnik Miha Recek, ki je vložil pobudo za izredno sejo. "Predor bo zgrajen šele čez nekaj let, če sploh bo," je dodal in županu znova očital, da si s takšnimi potezami ureja površine ob svojih zasebnih nepremičninah. "Zapirajmo mestno jedro, a razmišljajmo o dobrem za celotno mesto, ne pa za zasebne interese," je dodal Matic Matjašič iz Liste mladih. Povezujemo.

Optimizacija avtobusnih linij, dodatne garažne hiše, predor pod mestom

Arsenovič je vztrajal, da je odločitev o zaprtju Glavnega trga sprejel na podlagi strokovnih ocen in v skladu z zakonodajo. Še vedno se mu zdi najboljša rešitev, saj je doslej degradirano območje dobilo povsem novo kakovost. Ob tem je dodal, da se zaveda, da je nova ureditev poslabšala življenjske razmere nekaterih prebivalcev, kar občina naslavlja z omilitvenimi ukrepi. Po besedah podžupana Sama Petra Medveda med drugim pripravljajo optimizacijo linij javnega avtobusnega prometa, postavitev varnih parkirišč pri šolah in varnih prehodov za pešce na prometno bolj obremenjenih ulicah, izgradnjo dodatnih garažnih hiš in predora pod mestom. Arsenovič ocenjuje, da bi predor lahko začeli graditi leta 2023, saj imajo zanj posluh države.

Opozicijski mestni svetniki so menili, da bi bilo do takrat treba upoštevati pomisleke Civilne iniciative za pravično delitev prometnega bremena v središču Maribora, še posebej ker se za konec letošnjega leta napoveduje začetek obnove Lenta, kar pomeni, da bo še več prometa preusmerjenega v severni del mesta. Zmotilo jih je tudi to, da je župan odločitev o zaprtju Glavnega trga sprejel na lastno roko. "Danes ne sme biti razprava o tem, kaj je lepše, ampak to, kaj je bilo sprejeto," je dejal Stojan Auer iz Liste za pravičnost in razvoj (LPR). "Mi o tem nismo odločali," je dodal Milan Mikl iz Liste Franca Kanglerja (NLS).

Svetniki sprejeli županov kompromis

Na koncu nekajurne razprave so mestni svetniki podprli županove kompromisne predloge, ki predvidevajo, da se v primeru izrednih razmer in intervencij lahko spremeni prometni režim na Koroški cesti. Ob tem se je občina zavezala, da bo poskrbela za ustrezna postajališča pred osnovno šolo in konservatorijem za glasbo in balet na Mladinski ulici, na Krekovi in Maistrovi ulici pa prilagodila semaforja in obnovila javno razsvetljavo.

V skladu s sprejetimi sklepi se je župan zavezal, da bo občina naročila projektno dokumentacijo za izgradnjo mestnega predora ter prenovila linije javnega potniškega prometa na celotnem območju med Dravo in Mestnim parkom. Tako županova ekipa kot omenjena civilna iniciativa so namreč mnenja, da bi na celotnem območju moralo biti v prihodnje manj avtomobilov.