"Pod krinko zagotavljanja obnovljivih energetskih virov gre v resnici za ignoriranje državnega prostorskega načrta in veljavne zakonodaje, strateških načrtov za razvoj sonaravnega turizma vseh pohorskih občin, zelo verjetno pa še za korupcijo in nenamensko trošenje davkoplačevalskega denarja," poudarjajo v zunajparlamentarni stranki Vesna.

Vesna sicer podpira prehod na obnovljive vire energije, kamor sodi tudi vetrna energija, a le, če so taki projekti skladni s strokovnimi podlagami, ustrezno umeščeni v prostor, izpeljani demokratično ter na način, da ne uničujejo okolja in ima skupnost od njih kar največjo korist.

"Poudariti velja, da predstavljajo vetrnice, če so pravilno zasnovane in umeščene v prostor, manjši poseg v okolje kot npr. hidroelektrarne, in seveda boljšo rešitev od elektrarn, ki izkoriščajo fosilna goriva. A v konkretnem primeru pohorskih vetrnic gre za še en primer netransparentnih poslov in izigravanja okoljske zakonodaje – podobno kot pri kanalu C0 tudi tukaj investitorji projekt prikazujejo kot več kot 30 manjših projektov, kjer za vsakega posebej ni treba pridobivati vseh okoljskih soglasij. Pri tem investitorji ne morejo dokazati, da na prizadetem območju sploh obstaja vetrni potencial," so navedli.

Član izvršnega odbora Vesne in občinski svetnik Ruš Tomi Prosnik dodaja, da je projekt vetrnic na Pohorju voden netransparentno, zato vzbuja vrsto sumov, tudi sum namenskega izogibanja zakonodaji. "Odpor lokalnih prebivalcev je razumljiv, ker od projekta ne bodo imeli nobene koristi, celo obratno – degradiran bo njihov bivalni prostor in izjemno prizadeta kakovost življenja. Medtem ko imamo na drugi strani Pohorja težave z dovoljenji za umeščanje enosteznih kolesarskih poti, bi v istem območju dovolili zgraditi 50 200-metrskih objektov!" je ogorčen.

Ruški svetniki zavrnili kablovod

Ruški občinski svetniki so pred dnevi soglasno zavrnili leta 2021 že potrjeni podpis dogovora o služnostnih pravicah družbi Energija na veter za potrebe izgradnje kablovoda na Pohorje, kjer to podjetje načrtuje postavitev 56 vetrnih elektrarn. Te naj bi stale na zemljiščih občine Slovenska Bistrica. Svetniki te občine so prav tako brez glasu proti potrdili obvezno razlago prostorskih ureditvenih pogojev na območju občine, s katero so investitorje dodatno opozorili, da lahko na območjih kmetijskih zemljišč gradijo le male vetrne elektrarne do nazivne moči enega megavata.

Projektna družba Energija na veter, ki pripravlja projekt, je že večkrat zagotovila, da so pri pripravi projekta s pomočjo stroke dobro preučili možne vplive na naravo. Da so se projekta, ki je tudi del posodobljenega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta do leta 2030, lotili skrbno in s pomočjo stroke, še zatrjujejo ter dodajajo, da gradnja in obratovanje vetrnih elektrarn ne bosta povzročala čezmernih obremenitev okolja, vplivi na gozd pa da bodo nebistveni, saj ne bo prišlo do resnejšega manjšanja gozdnih površin.