Veliko družinskih podjetij v Sloveniji je nastalo konec 80., v začetku 90. let prejšnjega stoletja. In tako je zdaj čas, ko vodenje podjetij prehaja v roke mlajši generaciji. To je zelo zahteven in občutljiv dolgoletni proces, ki se začne vsaj desetletje prej, preden se dokončno zgodi prevzem vodenja.

Družinsko podjetje Intra lighting, ki ga po treh desetletjih postopoma prevzema druga generacija družine Furlan, je uveljavljen globalni ponudnik arhitekturnih svetil in svetlobnih rešitev. Njihova svetila osvetljujejo prostore Ferrarija, Armanija, Rolexa, Adidasa, Googla in drugih svetovnih multinacionalk, hotelov, restavracij in trgovin. Vsako leto izdelajo 200 tisoč svetil in ustvarijo več kot 33 milijonov evrov prometa.

Izvažajo v 68 držav sveta; na pomembnejših evropskih trgih, v Združenih arabskih emiratih in v ZDA imajo tudi lastna prodajna podjetja. Skupina s 400 zaposlenimi je temelje za nadaljnjo širitev pred tremi leti postavila z novimi proizvodnimi prostori v Šempetru pri Gorici; selitev ter naložba v avtomatizacijo in robotizacijo proizvodnje sta bili vredni okoli 12 milijonov evrov. Z rešitvami in razvojem so usmerjeni v zeleno prihodnost; njihovi izdelki so visoko reciklabilni, proizvedejo že skoraj 60 odstotkov lastne energije.

Pozdravljena, Nika in Anej Furlan. Vse več mladih v podjetništvu stremi za tem, da bi s svojim delovanjem prispevali k ohranjanju narave: s krožnim gospodarstvom, s kakšnimi pametnimi rešitvami, zelenimi rešitvami, samooskrbo in tako naprej. Kaj vaju žene v to?
Nika Furlan: “Najbolj v bistvu otroci. Če pomislimo, v kakšnem lepem svetu mi živimo in da se mogoče lahko to spremeni, se zamisliš in vprašaš, kaj lahko narediš, da v bistvu ohranimo svet in zmanjšamo ogljični odtis, naredimo produkte bolj zelene in spremenimo določene načine delovanja. Smo pa že dosti tudi v preteklosti delali na tem področju, od elektrarne, ki je bila že kar, mislim, da prva domača elektrarna več kot deset let nazaj. Še v Mirnu, in v bistvu zdaj nova v Šempetru. Ko smo se zdaj selili v novo tovarno, smo pogledali, kako lahko uporabimo stare materiale, da jim damo novo življenje, da zajamemo vodo za zalivanje zelenih površin, da mogoče še dodatno posadimo drevesa in da je tudi v bistvu naše okolje, kjer delamo, čim bolj zeleno.”

Ta etika delovanja je vse pomembnejša, ne? Pa vaju starša podpirata pri teh vajinih idejah oziroma kako usklajujete različna mnenja, do katerih verjetno tudi prihaja, predvsem zaradi različnih generacij?
Anej Furlan: “V bistvu se dnevno srečujemo z novimi izzivi in tudi, logično, ko so novi izzivi, so tudi kdaj kakšni problemi, tako da si povemo in tega ne zadržimo ali pa se potem, da poči, ampak sproti rešujemo v bistvu s starši pa tudi s kolektivom.”

In vaju podpirata, so sprejete tudi vajine ideje?
Anej Furlan: “Da.”

Vsak je zadolžen za svoje področje. Anej, vi ste za razvoj, Nika, vi bolj za marketing. Kako in kdaj pravzaprav sta vaju starša uvedla v posel?
Anej Furlan: “V bistvu sem jaz že ko sem zaključeval študij, sem v bistvu najprej v naši družinski firmi, športno-zabaviščnem centru, začel, potem, po toliko letih mi to ni bil več izziv in sem iskal nove priložnosti in tako sem prišel v razvoj, kjer sem v bistvu že kot majhen vedno pomagal očetu s kakšnimi novimi idejami, novimi rešitvami. Tako da …”

Študirali ste pa strojništvo, ne?
Anej Furlan: “Strojništvo, ja, tako da mi je to v bistvu bila ... Kot razvoj otroka. V tem uživam in v bistvu se tudi to občuti, pa tudi v bistvu sem človek, ki ima rad nove izzive, nove projekte, vedno mora biti akcija.”

Nika, vi ste kdaj razmišljali, da bi delali kje drugje kot v družinskem podjetju ali je ta želja v vas že od nekdaj?
Nika Furlan: “Ko sem še študirala oziroma preden sem šla na študij, me je zanimala fotografija, samo potem sem ugotovila, da to rajši kot hobi počnem, se je pa to zgodilo dokaj spontano. Med počitnicami sem delala v Intri, Intra ima vseeno toliko priložnosti in različnih področij, da lahko skoraj vsak najde nekaj, kar bi ga zanimalo, tako da …”

Kaj ste študirali?
Nika Furlan: “Komunikologijo. Tako da je ta marketing, tržni del mi je bil vedno zanimiv.”

V podjetju ustvarite vsako leto preko 33 milijonov evrov prometa v 68 državah, kjer poslujete. Kaj vama je doslej predstavljalo največji izziv, na kaj sta še posebej ponosna?
Nika Furlan: “Meni osebno je vedno lepo videti kakšno lepo referenco, kjer je v bistvu res arhitektura narejena za človeka, ki biva v prostoru, svetloba je prava in da se v bistvu s tem tudi počutje ljudi, ki tam delajo ali pa pridejo v trgovino, v bolnišnico, da je lepo, no.”

Imate lasten razvoj in inovacije. Sodelujete z različnimi arhitekti, oblikovalci. Kako pravzaprav ustvarite takšna svetila, da jih imajo celo v svetovno znanih korporacijah, kot so Ferrari, Rolex, Google, Armani in tako naprej? Kako vam to uspe?
Anej Furlan: “V bistvu sodelujemo z različnimi oblikovalci, tako da v bistvu luči delamo na več vidikih. Eno so potrebe trga, kar je dandanes najbolj pomembno, potem dizajnerske luči, ki nam v bistvu dajo še neke rešitve, neke, bom rekel, koncepte, in tudi z light dizajnerji, s katerimi tudi začenjamo sodelovati. To pomeni, da hočemo, da svetloba sveti tam, kjer je treba, kolikor je treba in kadar je treba.”

Ampak nekaj mora biti posebnega, da pridete v samo svetovni vrh kupcev, tistih najbolj prestižnih.
Anej Furlan: “V bistvu so nam pomembni detajli. To pomeni, da je enostavno za montažo, enostavno za našo produkcijo in tudi, da so luči razumljive strankam, končnim uporabnikom.”

Vi stavite na inovativnost, medtem pa denimo Umar ugotavlja, da skoraj polovica podjetij v Sloveniji sploh ne razmišlja o inoviranju. Hkrati Mednarodni denarni sklad opozarja na vse hitrejše krčenje svetovnega BDP-ja. Zdaj, kje vi vidite problem oziroma kaj to po vajinem mnenju pomeni za slovenska podjetja, ki ne namenjajo dovolj pozornosti inoviranju?
Nika Furlan: “Inovativnost je lahko po eni strani termin, ki je že izrabljen, po drugi strani se pa dostikrat usmerja v samo produktni del. Po eni strani, če uspe podjetje inovirati na zelo različnih področjih, se pravi od produkta, storitve, ne vem, predstavitve, kako predstavi produkt, mogoče pristopih na trg, potem je v bistvu ponudba dosti bolj široka in tudi težja za kopirati. Tako da mogoče to, kako se ne usmeriti samo direktno na produkt, ampak gledati širše, v bistvu na vse točke stika z uporabniki na koncu.”

Kaj bi rekli, kakšna je slovenska podjetniška kultura v primerjavi z bolj razvitimi državami, kje smo?
Nika Furlan: “Mislim, da kar dobra. V bistvu je vedno več zelo inovativnih podjetij, ki so prepoznana v svetu. To je fino, da se tudi skupno promovira, tako kot tudi skozi vašo oddajo. Mislim, da tudi, če je včasih bila ta samozavest ali pa recimo percepcija, če je podjetje iz Slovenije, mora biti bolj poceni napram drugim, potem konkuriramo s ceno, se tudi zdaj spreminja. Recimo, ne vem če vzamem za primer Ameriko, niti ne percipirajo Slovenije ... Jo percipirajo kot del Evrope in je dobro izhodišče, tako da mislim, da je vedno več priložnosti in tudi uspehov slovenskih podjetij vidnih daleč naokoli.”

Poslovne izkušnje imate po vsem svetu. Imate tri proizvodnje, in sicer v Slovenji, na Hrvaškem in v Srbiji in osem poslovalnic po svetu. Skupaj zaposlujete 400 ljudi. Kako vodite te zaposlene in ohranjate pozitivno klimo?
Anej Furlan: ”V bistvu so vedno novi izzivi in tudi, bom rekel, v firmi smo tako kot ena velika družina in tudi odnosi na dnevni in na stalni bazi so na ta princip, da drug drugemu pomagamo, če imamo probleme, pa tudi drug drugemu postavljamo nove izzive in rešujemo skupaj nove projekte, nove trge odpiramo. Tako je nov trg Amerika, pogovarjamo se pa tudi že o tovarni, da bomo začeli tudi v Ameriki.”

V avtomatizacijo pa v robotizacijo, v nove poslovne prostore ste v zadnjih letih vložili
12 milijonov evrov, Kako pa te spremembe sprejemajo zaposleni? Je kdo morda zaradi robotov pri vas že izgubil službo?
Anej Furlan: “Ne, to ne pomeni, da kdo izgubi službo, ampak pomeni, da v bistvu te kapacitete uporabimo za povečanje produktivnosti. To pomeni, da lahko več luči naredimo, zato tudi gremo na nove trge, da lahko tudi več prodamo.”

Družbena odgovornost krepi pripadnost podjetju in težav z zaposlovanjem pri vas sploh nimate. Kako pa se soočate s težavami, kot so covid-19, pa potem te vojne razmere v Ukrajini in nenazadnje energetske podražitve, ki se verjetno poznajo tudi v vašem podjetju?
Anej Furlan. “V bistvu nam je covid-19 načeloma "šel na roko", ker v tistem času smo lahko preselili v bistvu celo tovarno. Smo izkoristili ta čas, da so v bistvu zaposleni tudi pomagali pri selitvi. Julija 2020 smo selili prvo skladišče in potem smo selili še montažo in stroje konec leta 2020.”

Kaj pa te podražitve zaradi dražje energetike?
Anej Furlan: “Do lani smo imeli srečo, ker smo imeli vse pogodbe sklenjene, letos se pa to nekoliko pozna, tako da bomo videli, času čas, kaj se bo dogajalo, nekje konec leta."

Nika, kako se počutita vidva kot mlada podjetnika v Sloveniji? Pravite, da težko prenašate pavšalne kritike, da so vsi podjetniki v bistvu izkoriščevalski, da gledajo samo svoj dobiček in za svojo korist. Kako izboljšati to klimo, da bo bolj naklonjena podjetništvu?
Nika Furlan: “V bistvu mogoče tako, podjetnik ni noben, ne more biti sam, tako da je v bistvu ta tim, dobra ekipa, sodelovanje zelo pomembno in vedno je za uspeh, v bistvu že manjšega ali pa večjega projekta, zelo dosti ljudi zaslužnih. Tako da se mi zdi podjetništvo nekaj dobrega. Tudi navsezadnje podjetja ustvarjamo na koncu denar, ki gre za različne namene in je to tudi vir veliko priložnosti za ljudi, da v bistvu rastejo, dajo svoje ideje, jih pomagajo ustvarjati in ta del je zelo lep.