Kmetija je kot poslovni obrat brez strehe nad glavo, potekajo pa povsem enaki delovni procesi kot v drugih podjetjih. Kmetje so zato izpostavljeni še dodatnim izzivom, a če nekaj delaš rad, ga ni izziva, ki ga z delovnostjo, zagnanostjo in srčnostjo ne bi rešili, pravi Martina Veršnik, mlada prevzemnica ekološke družinske kmetije iz Izole, ki je izrazito trajnostno naravnana.

Martina Veršnik iz Izole je ena naših najmlajših oljkaric. Vodenje ekološke kmetije Olea D'Istria je pred tremi leti prevzela od staršev, ki sta pred več kot 20 leti razširila kmetijo in obudila oljkarstvo. Že ob vzpostavitvi nasada so izbrali drugačno pot in oljčnike zasadili z velikim deležem starih avtohtonih sort, ki se jim je večina oljkarjev izogibala. Danes imajo malo več kot 1400 dreves; poleg ekoloških oljk še ekološke češnje in fige, pridelujejo pa tudi zelišča. Ponujajo več kot 30 izdelkov; njihova posebnost so oljčna olja z zelišči in agrumi, pa suhe fige, vložene v oljčnem olju z limono in lovorjem, najbolj ponosni pa so na večkrat nagrajene namizne oljke,pripravljene na povsem naraven način. Zadnja tri leta se ukvarjajo tudi s predstavitvami in ogledi kmetije ter izobraževalnimi delavnicami. Prostora za vse dejavnosti jim že zmanjkuje, zato upajo, da bodo čim prej dobili gradbeno dovoljenje za novo kmetijo, na katerega čakajo že skoraj 20 let.

Kot mlada kmetovalka imate zelo jasno poslovno filozofijo, da se dobro z dobrim vrača. Zakaj je fokus podjetniškega delovanja treba usmerjati tudi na druga področja, ne samo na dobiček?
Martina Veršnik: "Podjetništvo se začne na začetku, z neko idejo in potem idejo probaš realizirati na način, da postane produkt ali storitev, ki ga na koncu prodaš. Vpet si seveda v okolje, ljudi in do tega je potrebno biti odgovoren, na vsakem koraku te poti daš delček sebe, da na koncu postane najboljše za vse."

Ekološko kmetijo ste od staršev pred tremi leti prevzeli z jasno vizijo, kaj želite doseči in kako to doseči. Kaj je tisto, kar vas najbol motivira, da vztrajate kljub številinim izzivom, ki so za vami - od kraje kmetijske mehanizacije in požara, hudih suš in pozeb do neposluha lokalnih oblasti.
Martina Veršnik: "Vse to drži, ampak vedno najdemo motivacijo, da nadaljujemo s svojo potjo, predvsem v zadovoljstvo naših strank in pa tudi v uspehih, ki jih tako doma kot v tujini dosegajo naši izdelki."

Skoraj dvajset let že čakate na gradbeno dovoljenje za gradnjo nove kmetije, kako je mogoče, da se te stvari ne premaknejo naprej, vi se namreč želite širiti s svojo kmetijsko dejavnostjo v povezovanju s turizmom in izobraževanjem. Kje je problem?
Martina Veršnik: "Kje je problem ... temu se čudim tudi sama. Imamo vizijo, znanje in željo delati še naprej. Kje pa so izzivi? Je več stopnic in vsaka ni oddelala svoje naloge dovolj dobro."

Kaj zdaj pričakujete, veliko polen pod noge ste že dobili. V čem je problem, je potebno spremeniti prostorski akt, na kakšen način boste prišli do svoje kmetije?
Martina Veršnik: "Zagotovo bi bila to ena od rešitev in poskušali bomo toliko časa, dokler se to ne bo realiziralo."

Na kmetiji ste izrazito trajnostno in ekološko naravnani že od samega začetka. Kako to izgleda v praksi?
Martina Veršnik: "To pomeni, da mi z nasadi in nami delamo na ta način. Ekološko ne pomeni samo pridelava, pomeni tudi življenje. Tudi mi uživama čim več ekološke hrane, kupujemo večinoma pri lokalnih pridelovalcih in pa delujemo trajnostno v smislu, da ne kupujemo stvari, ki jih ne potrebujemo, embaliranih stvari in tako dalje."

Zanimivo je, da ste sprva končali univerzitetni študij andragogike in končali tudi študij agronomije in potem nadaljevali na hortikulturi, ker ste sledili domačim potrebam. Kako ste prepoznali, da potrebujete nova znanja?
Martina Veršnik: "Andragogika je zelo širok študij, manjkalo pa mi je globine, zato sem se odločila, da poglobim znanje na področju na katerem delujemo."

Zanimivo je, da ste na kmetiji zaposleni le vi, a kljub temu se vsi ostali družinski člani, ki pomagajo na kmetiji, dodatno izobražujejo na seminarjih, sejmih. Je to znanje pomembno?
Martina Veršnik: "Zagotovo, zato, da lahko delaš dobre stvari, narediš nekaj zase in si bolj suveren pri delu in nenazadnje z znanjem pripomoreš k širjenju, k novim idejam."

Vaše oljke so že nekaj let zapored najboljše v Sloveniji, imajo tudi ekološki certifikat, tukaj je zelo pomembno, kako razgrenjuješ oljke, predno jih vložiš, kaj je ključno za uspešno pridelavo oljk in oljčnega olja?
Martina Veršnik: "Znanje seveda, da naredimo stvari tako kot je prav, potem pa tudi, da naredimo nekaj tako kot mi mislimo, da je prav, mi dodamo temu produktu. Ta srčnost, zanos, ki ga dodaš produktu. To je zadnji ščepec, ki manjka marsikateremu produktu."

Vam je kdaj žal, da ste prevzeli ekološko kmetijo, kaj je najtežje, kako ste razmišljali recimo lansko leto po pozebi, ki je zdesetkala vaš pridelek?
Martina Veršnik: "No to so trenutki spoznanja, ko prideš v nasad in vidiš, kaj je ostalo. Takrat ti je res težko, ampak takrat je treba misliti na to, kaj je lahko in kje si lahko še boljši. Vsak izziv nas pripelje do nove rešitve. Ko so slabe letine se usmerimo v druge dejavnosti, recimo organiziramo delavnice, oglede za skupine, podjetja in tako smo razvili nekaj novega."

Kot mlada kmetovalka, kaj pričakujete od države? Pravite, da ste v neenakovrednem položaju v primerjavi z drugimi kmetovalci na Hrvaškem, v Italiji.
Martina Veršnik: "Pričakovanja so lahko velika, ampak že z majhnimi spremembami mislim, da bomo zelo zadovoljni. Najprej to, da se oljkarstvo obravnava kot samostojna panoga, resna panoga, da se podpre pridelovalce. Tukaj smo na trgu tako resni, poklicni pridelovalci kot tisti, ki to delajo ljubiteljsko. Tukaj je potrebno narediti eno pametno ravnotežje. Seveda pa se je potrebno tudi zgledovati po italijanskih in hrvaških ukrepih, ki so, kot kaže, zelo učinkoviti."

Kakšni so recimo ti ukrepi?
Martina Veršnik: "Hrvati imajo veliko več državnih podpor, veliko jih je namenjenih zgolj oljkarstvu in pa tudi nenazadnje, vsak liter oljčnega olja dobijo subvencioniran."

Zanimivo, v Sloveniji imamo male oljkarje, ki se ne ukvarjajo toliko s tržno dejavnostjo, ampak s svojim delovanjem prispevajo k ohranjanju kulturne krajine in razvoju turizma. Vi ste ena redkih, ki uspešno trži svoje produkte, skoraj polovico jih prodate na tuje trge. Kako se tržite?
Martina Veršnik: "Tudi pri trženju je potrebno biti iskren do sebe, do drugih in do narave, to je tudi naš glavni moto. Z našimi izdelki sicer ne delamo nič posebnega, pripravimo jih tako kot najboljše znano in predstavimo svetu to, kar smo. Nimamo neke posebne strategije, želimo biti avtentični."

Prodajate tudi v butičnih prodajalnah v Avstriji, Nemčiji. Kako pridete do njih?
Martina Veršnik: "Običajno pridejo oni do nas, kupci nas ponavadi spoznajo na sejmih in dostikrat so ti kupci tudi lastniki ali pa poznavalci trgovin, ki nas potem tudi povežejo z lastniki."

Se pri poslih kdaj čutite diskriminarno, ker ste mlada kmetovalka? Se počutite kdaj, da niste v enakovrednem položaju z moškimi?
Martina Veršnik: "Ne, nisem nikoli doživela česa takega, mogoče tudi zato, ker sem prepričana, da drugi gledajo na nas tako, kot mi vidimo sebe. Če imamo spoštljiv odnos do vsega, potem ga imajo tudi drugi do nas."

Spodbude so zagotovo tudi številne nagrade, ki ste jih vi že prijeli tako doma kot v tujini. Na katere ste najbolj ponosni?
Martina Veršnik: "Na tiste, ki se ponavljajo, se pravi, da vztrajno in konsistentno dosegamo visoka mesta, na to smo najbolj ponosni."

Kako spodbuditi mlade, da bi se bolj pogosto odločali za prevzem kmetij?
Martina Veršnik: "Ena taka spodbuda že obstaja - državne, denarne podpore, ki spodbujajo mlade, po drugi strani pa je potrebno vzpostaviti realno okolje, ki je primerno za tako delovanje. To pomeni, da mora biti tudi destigmatizacija poklica, da mora biti tudi lokalna oblast naklonjena kmetovanju, tudi strateški načrti, tako nacionalni kot lokalni morajo to podpreti, tudi izobraževalne ustanove. To je cel proces, ki mora podpreti delovanje panoge."

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. 20. Predstavili vam bomo Naturalica Foods, proizvodnja čokolade in turizem.