Butično podjetje s tremi redno zaposlenimi, katerega vodenje prevzema že tretja generacija, danes pod zaščitenimi blagovnimi znamkami ponuja več kot 20 različnih izdelkov; vsi so plod dolgoletnih lastnih raziskav in razvoja. V proizvodnji uporabljajo pretežno naravne surovine; sivko, iz katere pridobivajo eterično olje, gojijo v svojem nasadu na slovenski obali. Večino izdelkov prodajo v lekarnah in zeliščnih trgovinah, tudi na Hrvaškem in v Črni gori. Njihove kreme in mazila med drugim uporabljajo v različnih porodnišnicah in bolnišnicah, v domovih za ostarele, pa fizioterapevti, slovenski vrhunski športniki in veterinarji.

Ustvarili ste pravo tržno nišo za svoje idelke, za kreme, ki rešujejo določene specifične težave. Od kod ideje? Tu namreč ne gre le za kozmetiko, ampak za preplet ohranjanja tradicije in inovativnosti.
Nina Poljšak: "Ja, nekateri izdelki so že tradicionalni in jih ponujamo že več kot 70 let, za druge izdelke pa v bistvu iščemo ideje med pogovori z našimi strankami, recimo s fizioterapevti s katerimi sodelujemo, gledamo trg, kaj je tisto, kar se išče, kaj manjka, pa potem vidimo, kaj lahko mi sami ponudimo."

Zanimivo je, ko ste rekli, da nekateri recepti izvirajo še izpred 70, bllizu sto let oziroma gremo v čas med prvo in drugo svetovno vojno, Zoran, ko se je vaš prednik ukvarjal z zeliščarstvom. Kako se je vse skupaj začelo?
Zoran Poljšak: "Začelo se je tako, da je gospod Koželj po prvi svetovni vojni, je bil sicer invalid od prve svetovne vojne, nekje v Celovcu srečal gospoda Poljšaka in se je od njega potem učil, je začel pomagati mešati kreme, skupaj sta odšla na Dunaj. Tam je spoznal še Poljšakovo hčerko, mojo teto, in sta potem po drugi svetovni vojni prišla nazaj v Slovenijo. 1948 pa so nekako začeli proizvodnjo v Dobu. Tam sta zgradila svoje domovanje in delavnico in potem se je začelo to, kar se tiče diagnosticiranja, razvoja krem. Prva registracija je bila Rastina leta 1954, 1958 je bil Paragin, potem pa je to trajalo."

Podjetje je potem napredovalo s svojimi različnimi izdelki, bili ste zelo uspešni. V času nekdanje Jugoslavije ste tržili te svoje izdelke, ob razpadu Jugoslavije pa ste pote izgubili 70% prodaje, tako kot velika večina slovenskih podjetij, ki je poslovala na tem delu sveta. Kako ste se takrat znašli, da ste se izkopali iz težav?
Zoran Poljšak: "Takrat smo mi izgubili 70% tržišča oziroma prodaje. Ostala nam je Slovenija, Hrvaška, pa še Hrvaška se je potem umaknila s tržišča. Rešili smo tako, da smo začeli razvijati novo serijo izdelkov, ki so primanjkovali na našem tržišču, iskali smo tržne niše, tako da smo potem začeli razvijati kar nekaj izdelkov, in sicer je bil to Ribodermin, ki je še danes najbolj prodajan izdelek. To je ribje mazilo, ki ga uporabljajo v porodnišnicah za prezgodaj rojene otroke."

Ta inovativnost vam je prišla še kako prav tudi v času epidemije covida-19, ko ste kljub zaprju morali delati s polno močjo, kajti prodaja vam je naraščala.
Nina Poljšak: "Na srečo delamo v taki branži, da nas epidemija ni tako omejila, ker delamo z lekarnami oziroma se naši izdelki prodajajo v lekarnah. Prodaja je naraščala prva dva meseca, potem je pa nekako šla nazaj na normalno. Ampak medtem ko se je ta epidemija začela, smo mi ugotovili, da na tržišču manjka razkužil, mi pa imamo vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja za izdelavo razkužila, tako da smo potem na hitro registrirali naše razkužilo. Imeli pa smo tudi zaloge etanola in smo lahko trgu ponudili novo razkužilo."

Svoje izdelke večinoma razvijate sami, občasno sodelujete tudi z zunanjimi strokovnjaki. Tako ste denimo ustvarili kremo za krepitev mišic skupaj s fizioterapevti, pa potem povsem novo kozmetično linijo s prof. dr. Urošem Ahčanom. Kako pride do takih sodelovanj, ki so potem tudi tržno uspešna?
Nina Poljšak: "Največkrat se zgodi tako, da v bistvu pridejo do nas. Se pravi nekdo, konkretno prof. Ahčan je imel idejo, da bi imel svoj izdelek, da bi lahko svojim pacientom v svoji kliniki ponudil lasten izdelek in je prišel do nas z idejo, potem pa je ta ideja prerastla v celo linijo izdelkov. Tukaj smo pa mi že začutili, da mu ne moremo zares ponuditi tega, kar želi, tako da smo k sodelovanju povabili še Damjana Janeša, ki je tudi doktor farmacije in nam je pomagal razviti recepture za kozmetično linijo. Potem ostalo smo pa sami prevzeli."

Poleg inovativnosti je ključno, da znaš prisluhniti stranki. Nina, kako krepite svojo konkurenčnost?
Nina Poljšak: "Res se potrudimo sodelovati ena na ena z našimi strankami oziroma s tistimi, ki se na nas obrnejo, pa res poslušati, kaj si želijo, potem pa z našim znanjem se čim bolj približati temu, kar potem lahko realno ponudimo na trg."

Kako kot predstavnica mlajše generacije gledate na podjetnost, tudi kot ženska? Kako se pravzaprav pripravljate na prevzem vodenja podjetja iz očetovih rok?
Nina Poljšak: "Podjetnost se mi zdi neka taka lastnost, ki jo imaš ali pa nimaš. Na nek način se mi zdi, da je podjetnost lastnost, da znaš svoje ideje postaviti na tržišče in jih potem dejansko spremeniti v neko poslovno idejo. Že zadnjih deset, 12 let, odkar sem odšla na fakulteto, sodelujem v podjetju, se počasi privajam na vse, na vodenje, poznam podjetje od začetka do konca, delam vse in počasi prehajam."

Kaj pa surovine za idelke, kje jih nabavljate? Imate svojo plantažo sivke.
Zoran Poljšak: "To je samo en del, ostale stvari pa pri naših dobaviteljih iz Slovenije in tudi Evrope."

Kako se soočate z veliki skoki cen surovin in energije, kako znižujete stroške?
Zoran Poljšak: "Ti skoki surovin tako kot ostale prizadenejo tudi nas. Surovine se dražijo, energetika se draži. Mi ostajamo že več let na istih cenah, vendar bomo tudi mi več ali manj prisiljeni počasi dvigniti cene, drugače ne bomo obstali na tržišču."

Še več lahko izveste v pogovoru spodaj:

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 10. oktobra. Predstavili vam bomo družino Čas, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja.