Podatki kažejo, da je vsaj 40% vsega vina pridelanega v zadrugah in da so zadruge, predvsem v severni Italiji, Avstriji in Franciji, katerih vina dosegajo tudi 100 točk v specializirani ameriški vinski reviji One Spectator. Tudi naša največja vinska klet Brda, ki je od leta 2000 specializirana vinogradniška zadruga, je zelo uspešna. Ne le po številu medalj, na leto jih prejme okoli 40, ampak tudi po svojem trajnostnem razvoju.
Klet Brda je bila ustanovljena leta 1957 kot zadruga in je danes v stoodstotni lasti 400 briških vinogradniških družin; člani zadruge imajo skupaj več kot tisoč hektarjev vinogradov. Največja vinska klet v Sloveniji, z več kot 100 zaposlenimi, je v povprečju s 6 milijoni napolnjenih steklenic na leto tudi največja izvoznica slovenskih vin. Njihova uspešna zgodba je dokaz, da je mogoče tudi v velikih kleteh pridelovati konkurenčna vina visoke kakovosti. Prisotni so v 26 državah po svetu; poleg Evrope še v ZDA, na Kitajskem in Japonskem. Leta 2019 so kot prva vinska klet na svetu prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ, vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji.
Miha vi ste predstavnik ene od 400 vinogradniških družin v Brdih, okoli 20% se vas ukvarja profesionalno z vinogradništvom. Zakaj se vam zdi bolje sodelovati v zadrugi kot delovati samostojno?
Miha Markič Anzelin, mladi prevzemnik kmetije: “Predvsem vidim boljši nastop na trgu, grozdje se lažje proda, če delujemo kot celota.”
Pa zdaj uresničujete to svojo ambiciozno vizijo, ki ste si jo zastavili, ko ste pri svojih 24 letih prevzeli domačo kmetijo iz očetovih rok, zdaj tudi v okviru in s pomočjo zadruge?
Miha Markič Anzelin, mladi prevzemnik kmetije: “Seveda, povečali smo površine, prodaja gre dobro.”
S to inovativnostjo in trajnostno naravnanostjo potem dosegate tudi visoko kakovost grozdja. Silvan vi pravite, da je to edina prava pot. Kako torej skrbite za trto, zemljo, vodo in celo za biodiverziteto v vinogradih?
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: “Če so bili pri nas slabši pogoji, ker so kmetije zelo razdrobljene, se zdaj v novejšem času kaže tako, da imamo veliko majhnih parcel, različne sorte, različne pristope k obdelavi in ni kompleksov. So majhne parcele, vmes žive meje in to je tisto, kar se zdaj celo priporoča, pri nas pa je tako že ves čas. Ohranili smo to tradicijo. Vse, kar piše v knjigah o trti, tudi staro tradicijo, je potrebno reinterpretirati na pravi način, tako da se doseže ustrezen pridelek. Vinograd je dolgoročen nasad, skrbeti moraš, da je v dobri kondiciji - to pomeni vnos organskih snovi, ne preveč obremenjevanja in prilagajanje podnebnim spremembam, ki jih vinogradniki zelo čutimo.”
Prizadevate si, da bi imeli čim več čebel, da bi bile razne žuželke in rastline med vinogradi, da sobivate z naravo. Pravite, da se močno usmerjate v pametno vinogradništvo s pomočjo digitalizacije. Za kakšen projekt gre tukaj?
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: “Z zdaj dostopnimi tehnologijami, ko lahko spremljamo pojav škodljivcev v realnem času na posameznih mestih, lahko hitro ukrepamo. To pomeni bistveno zmanjšanje fitofarmacije. To nam niti ni treba zelo propagirati med vinogradniki, saj ti živijo tukaj, med nasadi. Z vso to pozornostjo v smer zdravega načina življenja, k ohranjanju narave, potem v zadrugi strokovne službe samo implementiramo to. Najdemo način, da je to potem uporabno za vse vinogradnike. Mi imamo veliko kupcev iz tujine in ko jim prikažemo recimo že samo naš realen način pridelave, se vsem zdi velik to nadstandard.”
Začetki vaše zadruge segajo 100 let nazaj, a velika prelomnica se je zgodila, ko je bila huda kriza ob koncu 90. let. Kakšne ukrepe ste takrat sprejeli in kako ste prepričali briške kmete, da se splača vztrajati v zadrugi?
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: “Takrat smo se znašli s polnimi kletmi vina, trga ni bilo in obiskali smo večino velikih evropskih distributerjev. Ugotovili smo, da morda imamo za slovenske razmere neko kakovost, a za mednarodni trg nismo imeli stila vina. Naredili smo tri korake nazaj in naredili tisto, kar delajo najbolj uspešne pokrajine po svetu. Maksimalno smo se prilagodili naravnim danostim, zemlji in podnebju. Investirali smo v klet, kar je sovpadalo s pripravami na vstop v EU, ko je bilo potrebno vsako trto posebej označiti. Prišli smo do tega, da za vseh 3200 parcel, ki jih obdeluje teh 400 članov, vemo, kaj in kako raste, katera kvaliteta, kaj lahko pričakujemo. Naredili smo tudi korak na razvite trge, kjer znajo ceniti to kvaliteto. Nismo odkrivali tople vode, vedno smo si za model jemali to organiziranost v Trentinu, kjer ravno tako v robnih pogojih pridelujejo in zmorejo trajnostno razmišljati, da so lahko konkurenčni na trgu."
Vaša klet je bila prva na svetu, ki je leta 2015 prejela mednarodni okoljski certifikat Zeleni ključ, kaj ti pomeni zdaj za klet, pripomore k prepoznavnosti na trgu?
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: “To zdaj lažje predstavimo kupcem, saj je vsem hitro jasno, da je torej vino nekdo že pregledal, torej vse ravnanje in pridelava je prilagojena tej skrbi za okolje, naravo in trajnost. Ni pa se nam bilo treba veliko prilagajati, opisali smo to kar počnemo. Zdi se mi, da je ključno to, da prav vsak - od zaposlenih do članov živi te vrednote in jih jemlje kot svoje.”
Kaj vam predstavlja največji izziv pri vodenju tako velike zadružne kleti?
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: “Merilo našega uspega je ali mladi ljudje ostanejo na kmetiji in se ukvarjajo s to dejavnostjo ali se obseg naše prodaje povečuje in ali vinogradniki dobijo več po hektarju. To je glavni ekonomski pokazatelj. Na koncu velja samo ali si vino prodal po dovolj visoki ceni, da omogoča razvoj na kmetijah in seveda tudi v kleti."
Kam prodate največ svojih vin?
Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda: “Glavni je domači trg, ampak nekje med 40% - 45% prihodkov ustvarimo v tujini. Največ v Ameriki, kjer imamo tudi lastno podjetje s sedmimi zaposlenimi. Najhitreje rastoči trg pa je bil do covida Azija, Kitajska, kjer smo sicer ohranili nivo prodaje pred covidom, nismo pa ga še povečali. V izvoz smo se usmerili že pred leti, saj je Slovenija premajhen trg za vsa vrhunska vina. V tujini je pa tako, da začneš delaš in rezultati ne pridejo drugo, tretje leto, ampak peto, šesto.
Miha tudi vi izvažate svoja vina, kako se počutite kot mlad kmetovalec v tej zadrugi, kako se vaša beseda, mnenja slišijo pri odločanju?
Miha Markič Anzelin, mladi prevzemnik kmetije: "Predvsem je pomemben upravni odobr, ki tu predstavlja 400 zadružnikov, seveda prisluhnejo našim idejam, ki se lahko tudi uresničijo."
Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 24. oktobra. Predstavili vam bomo podjetje Paradajz, ki ga morda prepoznate po blagovni znamki Lušt.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje