Tudi naš sogovornik, dr. Benjamin Leskovec, solastnik in soustanovitelj več podjetij, ima kot strokovnjak s področja gozdarstva s svojo ekipo vrsto idej za trajnostni razvoj. Trenutno se največ ukvarjajo z razvojem prve eko socialne pametne vasi.

Prvo podjetje v skupini Replika je bilo ustanovljeno leta 2003. Danes skupino sestavlja pet podjetij, ki strankam doma in v tujini omogočajo celovit dostop do storitev in informacij s področja računovodstva, davkov, nepremičnin, raziskav in razvoja, internacionalizacije, razvoja kadrov in pridobivanja evropskih sredstev. Podjetje s 16 redno zaposlenimi in desetimi zunanjimi sodelavci se ponaša s številnimi nagradami in certifikati odličnosti. V zadnjem času veliko energije in sredstev namenja delovanju na področju trajnosti, predvsem razvoju koncepta prve pametne eko socialne vasi v Sloveniji, ki bo temeljila na gradnji s slovenskim lesom ter samooskrbi s hrano, vodo in zeleno energijo.

Trajnostna naravnanost je nujna, če želimo preživeti na tem planetu. Kako pa lahko taka dejavnost postane donosna? Kje se tu lahko ustvarja dobiček?
Dr. Benjamin Leskovec: “Vsekakor lahko postane donosna na dolgi rok, v kolikor uspemo v celotno verigo dodane vrednosti vključiti les, ki predstavlja naše nacionalno bogastvo, in seveda iz okolja na trajnosten in sonaraven način dobivati tudi vodo in pa seveda hrano, ki mora biti lokalno pridelana. Pri vsem skupaj pa si seveda moramo pomagati tudi z energijo sonca, da lahko tudi iz obnovljivih virov energije na trajnosten način pridobivamo energijo, ki je potrebna za življenje.”

Trenutno se ukvarjate z razvojem prve pametne eko socialne vasi pri nas. Za kakšen projekt gre?
Dr. Benjamin Leskovec: “Gre za projekt na posestvu Zaplane, velikem deset hektarjev, v okviru katerega bi radi postavili več lesenih objektov, zgrajenih iz masivnega slovenskega lesa v izgledu stare stavbne kulturne dediščine, kjer je naše znanje seveda zelo bogato. Strehe teh objektov želimo opremiti s fotovoltaičnimi paneli, seveda tudi z baterijami, ob objektih želimo vzpostaviti zbiralnike kapnice, da bi bili tudi vodooskrbni, že sedaj pa je v bistvu na posestvu posajeno preko 700 različnih dreves, sadik, starih, tradicionalnih dreves in pa seveda grmov, ki nam bodo zagotavljali prehransko samooskrbnost.”

Pametne vasi so sicer trend v svetu in tudi Evropska unija s svojimi sredstvi spodbuja ta zeleni prehod in ustvarjanje novih delovnih mest na tem področju. Ampak koliko so taki projekti v resnici uresničljivi na trgu, kje so največje prepreke ovire?
Dr. Benjamin Leskovec: “V tem trenutku se na trgu pojavljajo predvsem parcialne rešitve na področju pametnih eko socialnih vasi. Nekdo je na primer prišel do fotovoltaične sončne elektrarne, nekdo je vzpostavil čistilno napravo, nekdo je vzpostavil zbiralnike kapnice, celovitih projektov pa ni, kljub temu, da Evropska unija dejansko s svojo zeleno politiko, s podnebnim skladom, z zelenim prehodom spodbuja tovrstne politike, vendar je administracija oziroma administrativne ovire … prevelik zalogaj, da bi se to lahko v kratkem spremenilo, kljub temu, da je v bistvu trajnostni način bivanja na podeželju in seveda turizem, samooskrba nujno potrebna za naše trajnostno življenje oziroma preživetje planeta nasploh.”

Torej potrebna je neka jasna vizija in strategija, kako izpeljati ta trajnostni razvoj. Kako pa pridobivate stranke za te svoje projekte?
Dr. Benjamin Leskovec: “Za svoje projekte v bistvu pridobivamo na projektih trajnosti predvsem evropska sredstva, s katerimi si seveda pomagamo pri tovrstnih projektih, sicer pa stranke pridobivamo bolj kot ne s promocijo od ust do ust, stranke seveda cenijo zelo visoko kakovost dela, hitro odzivnost in pa strokovnost oziroma znanje.”

Nekaj projektov ste že uspešno izpeljali, nekateri projekti še tečejo, denimo Travniški sadovnjaki pa Cvetoči travniki, Okusi narave in tako naprej. Na katerega od teh projektov ste še posebej ponosni?
Dr. Benjamin Leskovec: “V tem trenutku se že zaključuje projekt travniških sadovnjakov, ki smo ga izvajali preko evropskih inovativnih partnerstev s podporo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo ni prehrano in uspelo nam je v bistvu vzpostaviti nov travniški sadovnjak oziroma tudi revitalizirati obstoječ star sadovnjak.”

In kolikšen delež od dobička, ki ga načrtujete za letos, prek dva milijona evrov, celotnih prihodkov pa tri milijone evrov, predstavljajo te družbene inovacije?
Dr. Benjamin Leskovec: “Te družbene inovacije predstavljajo na letni ravni približno 500.000 evrov, včasih tudi do milijona evrov, odvisno od finančne perspektive evropske politike, v okviru katere se nahajamo. Smo pa v tem trenutku v bistvu usmerjeni predvsem v trajnostne projekte in pa ohranjanje vrstne pestrosti. Namreč vrstna pestrost je tista, ki bo Slovenijo na dolgi rok preživela, jo bo naredila unikatno in vrstna pestrost je tista, na račun katere bomo sposobni v prihodnje razvijati tudi butični turizem, kmetijstvo in pa zagotavljati seveda samooskrbo.”

No, vaš največji izziv doslej, ste rekli, je bil, kako poiskati prave sodelavce, kako pritegniti sodelavce k takim projektom.
Dr. Benjamin Leskovec: “Vsekakor je to zelo pomemben izziv in začeli smo v okviru raziskovalnih institucij. Danes zelo uspešno sodelujemo z Biotehniško fakulteto, s Kmetijskim inštitutom, tudi z Gozdarskim inštitutom, tudi na primer s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo in seveda tudi z Univerzo v Mariboru.”

In tako gradite svojo ekipo strokovnjakov. Kaj je pravzaprav namen vašega delovanja? Kako gledate na podjetnost? Vi se ukvarjate še z drugimi stvarmi, recimo ustvarjate informacijske rešitve, brezpapirno poslovanje,
e-računovodstvo. Kaj je osnovno vodilo vašega delovanja?
Dr. Benjamin Leskovec: “Naše osnovno vodilo je ustvarjanje rešitev za prihodnost, s tem da v zadnjem času delamo na zeleni prihodnosti oziroma zelenih rešitvah oziroma ustvarjanju zelene niti dodane vrednosti.”

Pri katerih padcih ali neuspehih pa ste se doslej največ naučili,kaj bi rekli? Vsaka podjetnikova pot je polna vzponov in padcev, kajne?
Dr. Benjamin Leskovec: “Mi se v bistvu z vsakim padcem učimo kot ekipa in tudi kot posamezniki. Prišli smo pa do zaključka, da je delitev medsebojnega zaupanja in znanja tista, ki nam v bistvu po vsakem padcu omogoči nadaljnjo rast in s tem povezane inovacije. Torej priložnost izgubljena, počakajmo, vrne se še ena.”

No, s svojimi storitvami prodirate tudi v tujino, predvsem na nemško govoreče območje. Kako pravzaprav poiščete kupce, kako širite svoj posel, kaj vam je ključno pri tem?
Dr. Benjamin Leskovec: “V bistvu kupci najdejo nas. Smo aktivni v segmentu računovodstva, nepremičnin in pridobivanja evropskih sredstev in največ tujih strank imamo seveda s področja davčnega svetovanja in računovodstva, kjer zelo zahtevni kupci iščejo znanje tujega jezika, strokovnost in visoko odzivnost, samo promocijo pa nam v bistvu zagotavljajo v bistvu obstoječi zadovoljni tuji naročniki.”
Kje pa je Slovenija v primerjavi z drugimi razvitimi državami na področju trajnostnega razvoja?
Dr. Benjamin Leskovec: “Slovenija je na prvem mestuna področju trajnostnega razvoja, predvsem zaradi ohranjenosti naravnih virov, tudi bogate kulturne dediščine, obdelanosti kmečke krajine oziroma podeželja in seveda tudi sposobnosti zagotavljanja lastnih virov hrane oziroma samooskrbe, vendar nismo še v fazi, da bi v bistvu bili sposobni to aktivirati, da se ta potencial udejanji na podeželju. Ko bomo prišli do te stopnje zavedanja, takrat bomo sprožili dejansko regionalni zeleni razvoj številnih slovenskih regij.”

Kje pa imate kot podjetnik največ težav pri svojem poslovanju? Kako bi po vaše lahko izboljšali poslovno klimo v Sloveniji?
Dr. Benjamin Leskovec: “Največ težav vidimo ravno v okviru administrativnih ovir, kjer bi lahko bilo bistveno več pripravljenosti na odstranjevanje ovir v smislu iskanja rešitev skupaj z javnimi uslužbenci. Tega smo dejansko sposobni in s tem se bomo v prihodnje dejansko morali soočiti.”
Torej kaj bi svetovali recimo mladim, ki imajo ideje in jih želijo uresničiti na trgu, kako naj se tega lotijo?
Dr. Benjamin Leskovec: “Vsekakor morajo vstopiti na ta trg, morajo se vreči v vodo, morajo začeti plavati in padec je neizogiben, tudi več njih, po vsakem padcu pa se je potrebno pobrati, biti iznajdljiv, biti prodoren, vztrajen. Tisto, kar Slovenci nosimo v sebi, aktivirajmo in bodo mladi zagotovilo za našo zeleno prihodnost.”

Iz katere svoje napake pa ste se največ naučili, recimo kaj bi rekli, kaj je tisto, na kar bi lahko mladi še bolj pazili, da ne bi ponavljali napak?
Dr. Benjamin Leskovec: “Največ sem se naučil iz vodenja. Zelo pozno sem se nekako uspel zavedati, da mora vodja voditi, že angleška beseda "lead" pomeni, da je treba voditi. In največ sem se naučil, ko so me sodelavci pripeljali do tega, da sem jih naučil poslušati in da sem začel z njimi delati in potem smo vzpostavili "dream team". Jaz sem nekako predstavljal "dream", ekipa pa je predstavljala "team" in na tej osnovi smo v bistvu dejansko rasli, rasli smo na znanju in znanje smo uspeli na trgu uspešno prodati.”

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 14. novembra ob 17.20 na TV SLO 1.