Družina Melanšek iz Celja že 56 let živi in raste s pisali, ki so plod lastnih inovacij in tehnoloških rešitev, v njihovo podjetje Vivapen pa je aktivno vključena že tretja generacija. Kar 98 odstotkov izdelkov, med katerimi so poleg najrazličnejših pisal tudi črnila in črnilni vložki, prodajo na tuje, v več kot 30 držav po vsem svetu. Njihov največji trg je Nemčija, izvažajo pa tudi v ZDA, Indijo in na Kitajsko. Sodelujejo z vrhunskimi proizvajalci pisal višjega cenovnega razreda, kot so Pelikan, Faber-Castell, Kaweco in Staedtler. Podjetje z 72 redno zaposlenimi je težavne razmere zaradi epidemije covida-19 in vojne v Ukrajini izkoristilo za optimizacijo proizvodnje in okolju prijazne naložbe; za avtomatizacijo in robotizacijo so v zadnjih treh letih namenili 700.000 evrov. Letos jih čaka gradnja sončne elektrarne in nadaljnja digitalizacija proizvodnje.

Dober dan, Petra Melanšek in Luka Melanšek. Kot mama in sin sta odličen tim in pravita, da zelo rada delata skupaj. Kako sta uspela zgraditi takšen odnos, ki bi si ga najbrž želeli v vsakem družinskem podjetju?
Petra Melanšek: "Vse te vrednote prihajajo že iz družine, tako da moram reči, da sem najbolj hvaležna svojim staršem, ki so že mene na ta način vzgajali. In ko sem dobila Luko, sva lahko začela graditi že od majhnega ta najin odnos, praktično sva ves čas preživljala skupaj in že od majhnega je bil prisoten tudi v poslovnem svetu. Pri petih letih je bil prvič na sejmu. Predvsem je pa tukaj zelo pomembno zaupanje in da tega zaupanja ne izrabiš, ne samo on mojega, tudi jaz njegovega. In mislim, da je na tem temeljila tudi najina vzgoja in ta vrednota je obema zelo pomembna, da sva sin in mama, ampak tudi, lahko rečem, prijatelja.”

Luka, vi ste sprva razmišljali, da boste ustvarili povsem svojo zgodbo, nepovezano z družinskim podjetjem, potem pa se je zgodilo pravzaprav na službeni poti na Kitajskem, ko ste se odločili in mami sporočili svojo odločitev, da boste ostali v družinskem podjetju. Kaj je botrovalo tej odločitvi?
Luka Melanšek: “Da, res. Čeprav sem bil od malih nog vključen v podjetje, odkar pomnim, kot je rekla mama, ravno sem bil na enem sejmu, ki sem ga prvič obiskal pred 25 leti, sem predvsem nekje na koncu srednje šole, v začetku študija, bil odločen, da ne bom nadaljeval v podjetju. Ne vem točno, kaj je bil razlog, vem, da sem hotel veliko potovati, predvsem pa nisem hotel biti stacioniran v Celju in po pravici povedano, se ne spomnim, kdaj je prišla ta odločitev. Je pa res ta zgodba, kdaj sem to povedal svoji mami. Pri 20 sem opravil svojo prvo samostojno pot na Kitajsko in ob vračanju sem ji pri enem prestopu poslal SMS, da si želim to delati vse življenje.”

Morda smo k temu pripomogli tudi v naši oddaji Prava ideja, ki je bila ravno takrat posvečena vam oziroma je nastopila vaša mama. Predvsem pravite, da ste hvaležni, da vas mama in dedek nikoli nista silila, da bi ostali v družinskem podjetju, kajne?
Luka Melanšek: “Da, to je res. To mislim, da je eden glavnih razlogov, zakaj sem se potem odločil, da ostanem, in eden glavnih razlogov, zakaj danes uživam v tem, kar delam, zakaj rad hodim v službo. Tu sem jima res hvaležen, da nikoli nista silila v nadaljevanje in sta vedno, tudi ko sem rekel, da ne bom nadaljeval v podjetju, spoštovala mojo odločitev.”

Petra, kdaj in kako ste pravzaprav vključevali Luko? Rekli ste, da praktično od samega začetka. Ampak kako ste ga začeli vpeljevati tudi v vodenje podjetja, kajti ta prehod iz druge na tretjo generacijo je izjemno občutljiv, zato ker ogromno podjetij po statističnih podatkih propade. Menda samo vsako peto podjetje uspe izpeljati uspešno ta prehod. Kaj menite, kaj bo ključno, da bo ta prehod uspešen tudi pri vas?
Petra Melanšek: “Tako je, čeprav je ta statistika res nizka, poskušamo te številke malo odmisliti in se res osredotočiti samo na našo zgodbo. Luka je bil že kot študent ali pa kot dijak vključen ne samo v delo v proizvodnji, študentsko ali pa počitniško delo, da si je zaslužil nekaj zase, ampak je tudi imel stik z vsemi poslovnimi partnerji. To je bilo vedno odkrito, jasno, rečeno, čeprav res ni bilo nikoli s tem namenom, da bi ga že takrat poskušali kot nekega naslednika ali pa tretjo generacijo vpeljevati v podjetje. Sama vem, da je to kar precej težko breme, zato tudi tega nisva želela z očetom polagati na njega ali pa na njegova ramena. Ko sva pa videla ta odziv, tudi naših partnerjev, koliko enega zaupanja je potem tudi v posel, ko vidijo, da je za tabo še nekdo, s katerim bodo lahko delali, predvsem ker delamo tudi z mnogimi družinskimi podjetji, ki tudi imajo svojo naslednjo generacijo vključeno v podjetje in že vidijo to sinergijo med njimi, je bil ta prehod oziroma predaja še toliko lažja. In moram reči, da ... Jaz sem začela vodenje ali pa prevzela vodenje po 15 letih. Mislim, da bi bil lahko Luka zrel že od jutri naprej.

Se pravi po desetih letih, kolikor ste zdaj v podjetju, se že čutite močni, da bi zdaj prevzeli podjetje?
Luka Melanšek: “Da, to je definitivno zelo velika odgovornost, ampak spoštujem želje svoje mame. Jaz bi brez problema lahko z njo z ramo ob rami delal še dolgo naprej, ampak če si bo to želela, seveda, sem pripravljen prevzeti. To je sicer velika odgovornost, ki jo z veseljem sprejemam. Je tudi pozitiven pritisk, glede na to, da sta pred mano dve res uspešni vodji vodili to podjetje, ampak je res pozitivna motivacija, da tudi jaz naredim nek pečat v zgodovini našega podjetja.”

Luka, vi ste zdaj tudi že solastnik podjetja, 20-odstotni delež imate, to je seveda tudi velika odgovornost, hkrati pa tudi dobra motivacija in nova energija za naprej.
Luka Melanšek: “Kaj vam to pravzaprav pomeni to solastništvo? Čeprav sem bil v zadnjem času res vključen v vse pomembne odločitve podjetja, počutil sem se kot enakovreden del vodstva, mi to, da sem lani vstopil v lastniško strukturo, vsekakor pomeni, da mi oba res popolnoma zaupata in da, na to sem zelo ponosen, predstavlja pa to dodatno odgovornost, odgovornost, ki jo z veseljem sprejemam, in upam, da bom s tem vsaj malo razbremenil mamo tega bremena odgovornosti."

Zaupanje in spoštovanje sta osnovni vrednoti v vašem podjetju. Luka, kako pravzaprav gledate na vrednote, na podjetnost in na vse to, kar prinaša podjetništvo, torej predvsem veliko izzivov?
Luka Melanšek: “Da, to je način življenja, ki sem se ga odločil nadaljevati. Te njune vrednote oziroma vrednote našega podjetja sem čez čas ponotranjil. Naše podjetje vlaga v razvoj, v lasten "know how", spoštujem našo zgodovino, 56 let le ni malo, in na ta način vsekakor nameravam nadaljevati.”

V zadnjih treh letih je res veliko izzivov, ne le zaradi pandemije covida-19, ampak tudi zaradi vojnih razmer na tleh Evrope, pa predvsem zaradi skokovitih cen energentov in tako naprej, pomanjkanja delovne sile. Kako se soočate s temi izzivi, Petra?
Petra Melanšek: “Kot ste rekli, najprej je bil covid-19, to je za naše podjetje, ki smo izključno proizvodno podjetje šolskih potrebščin oziroma pisal in stvar za šolo in pisarne, bil kar precej hud udarec. Ne samo to, mi nismo vedeli, kako se bo obnašala Evropa, se bodo zaprle meje, se ne bodo. Mi smo izvozno podjetje. 98 odstotkov izvozimo. In moram reči, da je bil en tak zelo, zelo topel občutek na začetku, da smo s sodelavci v prvem tednu sedeli skupaj in skupaj sprejeli odločitev, da ne vemo, kaj nas čaka, in da se bomo vsi skupaj odločili delati deset ur dnevno, podelati vsa naročila, ki jih imamo, ker je bila prihodnost dejansko negotova. In ko vidiš, da imaš zadaj tako ekipo, sodelavce, v končni fazi je to tudi ena taka naša razširjena družina, je tudi v težkih časih lažje delati.”

Večinoma izvozite v Nemčijo, več kot 80 odstotkov, nekaj tudi v ZDA in v Azijo, predvsem na Kitajsko, zanimivo, tja izvažate svoja pisala. Kako pridobivate nove kupce in ohranjate njihovo zaupanje? Kajti pravite, da je posel končan šele takrat, ko se kupci vračajo.
Petra Melanšek: “Da, naš trg je še vedno v večini Nemčija. Tam smo poznani v panogi kot dober OM-proizvajalec, največje evropske znamke pridejo k nam z idejo, mi pa to idejo speljemo čez cel proces do masovne proizvodnje.”

Prodajate pa tudi pod lastno blagovno znamko, kajne?
Petra Melanšek: “Tudi nekaj prodajamo pod lastno blagovno znamko, kot ste poudarili recimo Kitajsko. Tam smo začeli prodajo lastne blagovne znamke preko podjetja na Kitajskem. To se je zgodilo ravno pred začetkom covida-19, nato smo naleteli na težavo, da je bilo treba zaščititi to lastno blagovno znamko in mnogi "lockdowni" med tem časom so botrovali temu, da se je ta postopek malo podaljšal in se še kar vleče, vmes je malo zastaral, tako da upam, da čim prej lahko nadaljujemo to. Izvažamo tudi, da, v ZDA. Včasih smo tako v Azijo kot v ZDA izvažali predvsem črnila in črnilne vložke, ki jih še danes, tako v Azijo pred nekaj leti kot tudi letos v ZDA vstopamo tudi s pisali, z znamko Mu razvijamo prvi komplet pisal, ki prvič ne bo vključeval našega paradnega produkta, nalivnega peresa, ker se pač tam ne uporablja toliko. Tako da na vsakem novem trgu so neke specifike, ki se jih moraš držati, ampak nam kar dobro uspeva.”

Kako poskrbite za zadovoljstvo zaposlenih in kako jih spodbujate?
Petra Melanšek: “Če ste prej omenili avtomatizacijo, s tem je tudi Luka začel kot študent, to je bila njegova prva naloga in takrat si je naredil tudi eno tako svojo ekipo mladih in tudi starejše generacije, in to združevanje, to mešanje obeh generacij, vsekakor ta prenos znanja tudi spodbuja to pozitivno klimo in dejansko sinergijo med vsemi. Poskusili smo kot motivacijo ali kot združevanje ekipe z internim časopisom enkrat mesečno, potem enkrat mesečno tudi s pohodi v hribe, v podjetju smo imeli vadbo pilates za vse, sadje na delovnem mestu, finančno nagrajevanje idej, spodbujanje k udeleževanju pri pisanju z različnimi nagradami, kot so obiski restavracij. Kaj je še kaj takega? Veliko stvari, ampak vedno se najde kdo ali pa kakšna skupinica, ki je stalno nezadovoljna, ampak to je seveda treba vzeti v zakup in poskrbeti tudi za njih.”

Razvoj v vaši panogi gre zelo hitro naprej. Katere so bile vaše največje naložbe?
Petra Melanšek: "Kar nekaj jih je bilo. Glavna strategija je, da se obračamo k trajnostnemu razvoju, se pravi tudi k skrbi za okolje, zato smo že pred vsemi temi krizami, če lahko tako rečem, začeli z nakupom, vlaganjem v električne stroje za čim manjše onesnaževanje okolja, potem tudi izrabo materialov, naravnih materialov, potem tudi recikliranih, že predelanih materialov, materialov, ki jih mi že enkrat uporabimo v proizvodnji, pa jih ponovno, potem vlaganje v same robote, robotizacijo, ne zato, da bi nadomestili ljudi, ampak da bi jim pomagali, zato uporabljamo večinoma kolaborativne robote v proizvodnji.”

Naslednjo oddajo Podjetno naprej si lahko ogledate v ponedeljek, 20. marca. Predstavili vam bomo Hemptouch, proizvodnja naravne kozmetike.