Kako slediti svojim sanjam, uresničevati svoj notranji klic in življenjsko poslanstvo? Kajti če tega ne storimo sami, ne bo nihče drug namesto nas. Če verjameš v svojo idejo in verjameš vase, sta delo in trud na koncu vedno poplačana, pravi Tamara Sunarić, ki je svojo kreativnost spremenila v donosen posel. Tamara Sunarić, učiteljica razrednega pouka, je rada ustvarjala in raziskovala že v otroških letih. Pobudnica za izdelavo je bila njena prvorojenka; ob spodbudi domačih je sprejela izziv, zamisel razširila in jo nadgradila v resen posel. Podjetje SmartiBook ima danes tri zaposlene in ponuja devet knjig ter štiri druge didaktične pripomočke, ki otroke spodbujajo k učenju različnih spretnosti. Knjige brez besed so primerne za različna starostna obdobja, tudi za dojenčke. Že v prvem letu so v podjetju ustvarili 100.000 evrov prihodkov; lani, ko so prodrli tudi na tuji trg, so prodajo skoraj potrojili. Izvažajo v Italijo, Nemčijo, na Češko in Poljsko, pripravljajo se na vstop v druge evropske države, odpirajo pa se jim tudi vrata na ameriški trg.

Dober dan, Tamara Sunarić. V čem so vaše knjige tak posebne, da ste v tako kratkem času pritegnili toliko kupcev, ki se vračajo? Namreč na trgu poznamo kar nekaj podobnih tako imenovanih tihih knjig.
Tamara Sunarić: “Ja, zagotovo bi rekla, da so drugačne po tem, ker so dejansko pedagoško skrbno oblikovane, sama sem tudi učiteljica razrednega pouka, zato vsako knjigo oblikujem glede na starostno stopnjo otroka. Naše knjigice so oblikovane od novorojenčka pa vse tja do na primer desetega leta starosti, tako da se med seboj razlikujejo po težavnosti in mislim, da s tem omogočamo nekako tudi drugi vidik same tihe knjige. Kot drugo stvar pa bi zagotovo izpostavila kakovost. Zelo velik poudarek damo na samo kakovost izdelka, da so tihe knjige res kvalitetne, da so naše stranke in tudi njihovi malčki zadovoljni in da pri uporabi tiha knjiga res deluje.”

Poslovno idejo ste uresničili, ko ste prišli s prvega porodniškega dopusta in tako nekako nadgradili svoj učiteljski poklic še z vlogo podjetnice. Kaj vas je gnalo v to?
“Res je. Predvsem se je ideja porodila ob tem, ko je moja prvorojenka Teodora rasla in sem želela za njo neko tiho knjigo. Na trgu nisem našla nič kaj takega, kar bi mi bilo res dejansko všeč, zato sem se odločila, da oblikujem nekaj kar sama. Tako se je porodila moja SmartiBook ideja in ob podpori bližnjih in tudi prijateljic sem idejo nadgradila in dejansko se je začela naša podjetniška pot. Tako da me je nekako samo ustvarjanje potegnilo v to.”

Kako pravzaprav v javnem sektorju uresničiš svoje podjetniške ambicije? Kateri so bili prvi koraki, kaj je bilo na začetku najtežje? Kako bi opisali ta začetek?
“Ja, zagotovo je na začetku najtežje poiskati čas, da ustvariš vse, kar si si zamislil. Zelo pomembno je imeti podporo tudi s strani zaposlenih, to je sodelavk in s strani vodstvenega kadra. Jaz sem imela veliko podporo tudi s strani svojih bližnjih, ki so mi pri vseh administrativnih delih in vseh stvareh, ki se tičejo samega podjetništva, pomagali. Tako da jaz mislim, da je ključ v sodelovanju, zagotovo.”

Torej ste imeli tudi podporo svojih kolegov. Kako so gledali na to? Je bilo čutiti kaj polen pod noge?
“Ne, definitivno ne. Velika, velika podpora s strani kolegov. Predvsem bi izpostavila tri sodelavke, s katerimi sodelujem tudi v šoli, saj smo v timu, glede na naš razred. Tukaj sem dobila zelo veliko podpore in razumevanja, tudi spodbude, ko sem morda sama že hotela obupati in je bilo težko zadovoljiti stranke, hkrati oblikovati nove knjige in vse skupaj peljati vzporedno s poklicem učiteljice. Tukaj je njihova podpora prišla res prav.”

Zanimivo, da ni bilo potem čutiti te pregovorne slovenske zavisti, namreč vi ste že v prvem letu ustvarili za 100.000 evrov prihodkov in potem v drugem letu, ko ste vstopili še na tuje trge, te prihodke še skorajda potrojili in ustvarili skoraj 300.000 evrov. Čemu bi to pripisali, ta uspeh, lahko rečemo?
“Zagotovo bi pripisala to sami kvaliteti izdelka in tihi knjigi sami, saj je dejansko nekaj drugačnega. Je didaktičen pripomoček, ki očara ne samo malčka, temveč tudi otroka in na naši strani tudi učitelji, saj sem kar nekaj naših tihih knjig podarila tudi naši osnovni šoli, v kateri poučujem, in tudi nekaterim drugim osnovnim šolam in mislim, da je bila podpora tudi s te strani, saj so dejansko videli, za kakšne vrste izdelek gre.”

Torej kdo so pravzaprav vaši kupci?
“Naši kupci so v večini mlade mamice, ki želijo svojim otrokom omogočiti neko drugačno igračo, didaktično, ki bo hkrati skozi igro otroka popeljala v nek nov svet nekih novih vsebin in ga tako naučila nekaj novega.”

Očitno ste zelo dobro organizirali svoj posel. Imate odlične poslovne partnerje, ki vam pomagajo tako pri prodaji, vstopanju na tuje trge, pri proizvodnji, šivajo vam, kot smo rekli, na Češkem, te knjigice. Kako ste prišli do njih?
“Zagotovo je zelo pomembno, da verjameš v svoje partnerje. Kar se samega šivanja knjigic tiče, je bila Češka naša dodatna možnost in dodatna pot, ki smo jo razvili. Hkrati se knjigice še vedno en del šivajo tudi v Sloveniji, zato smo partnerje iskali po potrebi. Kar se tiče same prodaje in vodenja prodaje, pa pravzaprav mislim, da je zelo pomembno sodelovanje, tako kot sem že prej omenila, in pomembno je, da tudi verjamemo v to, kar delamo, in v samo sodelovanje.”

Ampak kako ste prišli do njih, kje ste dobili kontakte, na koga ste se obrnili?
“Pri tem sva s sestro Sanjo imeli kar nekaj težav, saj je zelo težko poiskati, predvsem s strani šiviljstva, nekoga, ki bi mu zaupal in ki bi dejansko lahko omogočil hitro šivanje in tudi kvaliteto izdelkov, zato smo najprej na spletu poiskali različne kontakte, se potem napotili k njim, preizkusili, dobili vzorce in na tak način nekako potrdili sodelovanje.”

Ob tem ste tudi okoljsko ozaveščeni. Pravite, da se zelo trudite, da bi uporabljali recikliran, odpadni material in tako naprej. Od kod pravzaprav dobivate ideje za vse te izdelke? Doslej ste naredili devet knjigic in še nekaj didaktičnih pripomočkov. Prvo idejo vam je dala vaša hčerka, ne?
Tamara Sunarić: “Zagotovo iščem ideje povsod, to je na spletu, v različnih knjigah, v pogovoru s sodelavkami, medtem ko opazujem svoje otroke pri igri. Veliko idej sem seveda tudi sama dobila čisto s svojo domišljijo in potem nadgradim z nekimi že obstoječimi vzorci, ki jih najdem na spletu.”

Zanimivo je, ko pravite, da ste že na začetku začutili, da bi to lahko bila prava zgodba o uspehu. Namreč sprva ste načrtovali, da boste te knjigice prodajali bolj ljubiteljsko, kot nek hobi, ki pa je zdaj prerasel v donosen posel. Čeprav je bilo na začetku nekaj dvomov, tudi s strani vašega partnerja, ste pogumno nadaljevali in verjeli v to. Od kod ta strast?
“Predvsem mislim, da je ta strast plod mojega oblikovanja in verjela sem v to, da je tiha knjiga dejansko drugačna igrača od vsega, kar na trgu lahko vidimo, kar lahko najdemo v prosti prodaji in verjela sem, da je to nekaj, kar bo otrok dobil v roke, dejansko navdušilo tudi starše, ko bodo videli, da se zamoti, a hkrati tudi uči. Tako da strast, pri vsem temu pa je zagotovo moja želja po oblikovanju vedno nekih novih pripomočkov in drugačnih igrač.”

Na srečo ste šli v posel z družinskimi člani, verjetno je potem tako veliko lažje usklajevati vse te vaše vloge, kajne, učiteljica ste, mlada mamica, zdaj še podjetnica. Kakšen je
pravzaprav zdaj trenutno vaš status in kako vam uspe usklajevati vse te vloge?
“Ja, iskreno, včasih zelo težko, saj ima dan le 24 ur, zato nam za določene stvari seveda zmanjka časa. Tukaj sta še najini dve punčki, ki sta tudi prioriteta. Velikokrat je čas, ko se midva s partnerjem usedeva in stvar zaključiva ravno zvečer ob poznih urah, zato je dejansko moje delo zdaj iz ozadja. Sem nek mož iz ozadja, ki Andreju in Sanji korigira n koordinira delo, ko njima morda kaj ne uspe. V večini pa stvari peljeta kar sama naprej.”

Usklajevanje tega posla z družinskim življenjem je vedno izziv, še posebej na začetku
podjetniške poti, ko se odpirajo novi projekti, nove poti, novi izdelki in tako naprej. Kako ste se, se boste lotili zdaj vstopa na ameriški trg, pravite? Zdaj ste na nekaj evropskih trgih, zdaj pa se podajate na ameriški trg. Kako ste se tega lotili in kako boste ustvarili dovolj veliko zalogo teh knjig, če bo povpraševanje skokovito naraščalo?
“Ja, vstop na ameriški trg se nam je odprl predvsem s pomočjo partnerjev iz Slovenije. Gre za veliko podjetje, ki posluje tudi tukaj v Sloveniji, poleg vseh drugih trgov, in z njihovo pomočjo bomo v svet ameriškega trga tudi lahko vstopili. Kar se same izdelave in zaloge knjig tiče, smo dobili še nekaj novih dobaviteljev, s katerimi trenutno usklajujemo naše delo in testiramo različne vzorce, tako da bomo zagotovo tukaj odprli tudi kar nekaj novih področij, nekaj novih partnerjev, ki nam bodo pri sami zalogi in dobavi te zaloge pomagali.”

Kaj vam trenutno predstavlja največji izziv? Kajti izzivov je res ogromno, od optimizacije stroškov, povečanje dobička, vlaganje v razvoj, v nove izdelke, vstopanje na tuje trge, krepitev blagovne znamke, marketing in tako naprej.
“Ja, rekla bi, da ste izpostavili ravno prava področja. Ta optimizacija sistema, da bi vse delovalo malo bolj tekoče, da ne bi imeli morda tudi toliko stvari v zamiku, sama širitev kadra, definitivno bo potrebno tudi nekaj novih ljudi, ki nam bodo prišli in skočili na pomoč, ko je naša širitev podjetja na dobri poti. Predvsem pa tudi pri dobavi zaloge vidimo kar nekaj težav, zato na tem področju trenutno najbolj delamo in se trudimo stvar izboljšati, da bi zaloga vedno bila, da bi knjigice bile vedno na voljo za samo prodajo in pri tem zagotoviti seveda kvaliteto, ki je trenutno taka, kot je.”

Vidim, da ste zelo podjetni. Kje ste se naučili tega podjetniškega znanja? Namreč tu je res veliko izzivov in če nimaš dovolj neke podlage, nekega znanja, neke pomoči, je težko. Vam je kdaj žal, da ste se podali na to pot, imate kdaj občutek, da se morda ne bo vse izšlo, tako kot bi želeli, in kako takrat ravnate, da še bolj zaupate vase in v to, kar počnete?
“Mislim, padcem in nekim težkim trenutkom se v podjetništvu zagotovo ne moreš izogniti. To je nekaj, kar pride s poslom, pridejo vzponi in padci. Pomembno je, da imaš pri teh težkih trenutkih ob sebi podporo, kar jo jaz zagotovo imam, zato ob trenutkih, ko jaz že dvignem roke in mislim, da dlje od tukaj pa ne grem naprej, to je to, končali bomo, so tukaj vedno moji najbližji in tudi partnerji. Zagotovo bi tukaj omenila tudi podporo njih, tako Mica kot Tilna in tudi Gašperja Repino, ki mi vedno stojijo ob strani, poleg najbližjih, tako da zagotovo je to nekaj, kar me tudi žene in daje neko motivacijo za nadaljnje ustvarjanje.”

Kaj pa vam predstavlja največje zadovoljstvo?
“Največje zadovoljstvo mi predstavlja to, da so naši kupci zadovoljni, da se kupci redno vračajo, da nam mamice nekako s povratnimi informacijami dejansko povedo, da so njihovi otroci zelo zadovoljni z našimi knjigicami, da jim pridejo prav, da so kot nek "lifesaver", temu pravimo, pri vožnji na morje, k babici, v restavraciji, se pravi, da dejansko stvar deluje, tiha knjiga je nekaj, kar si vsak otrok želi. Tako da to je zagotovo neka motivacija in nekaj, kar vem, da delamo prav.”