Kakšna je pot do uspeha? Kaj vse potrebuješ na tej poti? Kako zbrati pogum, zaupati vase in v zastavljene cilje? Predvsem pa vztrajati, tudi takrat, ko ne gre vse po načrtih. Kajti brez padcev ni uspeha. Treba pa se je znati pobrati in iti naprej. To je nasvet uspešnih podjetnikov in še posebej bo zanimivo slišati tako izkušenega, kot je Albert Erman, ki ima za sabo 52 let delovne dobe in že skoraj štiri desetletja podjetništva. Kako s svojo soprogo Simono Erman krmari podjetje, ki je v večinski družinski lasti in kako jima uspe ohranjati svetovno konkurenčnost na področju magnetov?

​​Podjetje Magneti Ljubljana, ki ga že 37 let vodi Albert Erman, je eno izmed štirih podjetij, ki v Evropi izdelujejo magnete in magnetne sisteme. Ti se uporabljajo v avtomobilih, vlakih, robotih, v medicini, telefonih, računalnikih in drugih električnih napravah. Z močno lastno razvojno raziskovalno skupino ter stalnimi vlaganji v digitalizacijo in robotizacijo proizvodnje uspešno tekmujejo s konkurenco iz Kitajske; v njihovi panogi se je v zadnjih 30 letih zaprlo 24 podjetij.

Vse izdelke izvozijo; stranke imajo po vsem svetu, njihovi največji trgi pa so Švica, Nemčija in Francija. Podjetje z 214 zaposlenimi je lani ustvarilo skoraj 16,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Z optimizacijo tehnoloških procesov in okolju prijaznimi rešitvami so usmerjeni v zeleno prihodnost; ogljični odtis zmanjšujejo z lastno sončno elektrarno, čaka jih naložba v baterijski hranilnik energije, zelo aktivni pa so tudi pri mednarodnih projektih, na temo reciklaže magnetov in izboljšanja magnetnih lastnosti.

Pozdravljeni, Simona Erman in Albert Erman. Življenja brez magnetov si ne moremo predstavljati, v prihodnje pa bo povpraševanje po njih še večje, ne, torej bi lahko rekli, da imate že desetletja pravo idejo in jo boste imeli še naprej.
Albert Erman: “To pričakujemo, da bo, z ozirom na uvajanje električnih avtomobilov, potreba po magnetih še rasla.”

Evropa gre z magneti v zeleno prihodnost, pravi, hkrati pa kar 95 odstotkov magnetov uvozi iz Kitajske, kar pomeni, da se nam lahko ponovi kriza s polprevodniki med epidemijo covida-19.
Albert Erman: “Mislim, da se Evropa počasi zaveda te nevarnosti, zato se tudi večji kupci, ki so do zdaj stoodstotno vlekli magnete iz Kitajske, se počasi obračajo k nam.”

Evropska unija sicer ima vizijo na tem področju, vaše podjetje tudi sodeluje pri številnih, mislim, da devetih evropskih projektih, kjer raziskujete prihodnost, potenciale na tem področju. Za kakšne razvojne projekte pravzaprav gre in kaj lahko pričakujemo?
Simona Erman: “To so razvojni projekti na temo izboljšanja magnetnih lastnosti, reciklaže in pa energetske učinkovitosti.”

In kaj lahko pričakujemo potem na podlagi raziskav, dokončnih projektov?
Simona Erman: “Pričakujemo tudi povišanje dodane vrednosti na teh naših novih proizvodih, konkurenčnih proizvodih, inovativnost je tudi tukaj zelo pomembna, da bomo konkurenčnejši napram kitajski industriji.”

Bi pa morali, pravite, tako v Evropi kot v Sloveniji sprejeti nekatere ukrepe, da bi zaščitili evropske proizvajalce magnetov in magnetnih sistemov. Recimo pri vas, v vašem podjetju, že uvajate krožno gospodarstvo in zelene tehnologije, hkrati pa morate konkurirati nelojalni kitajski konkurenci. Katere ukrepe pričakujete?
Albert Erman: “Pričakujemo, da, prvič, se kupci sami počasi zavedajo, da je čista odvisnost od Kitajske zelo nevarna, posebej v sedanjem političnem času. In zato je tudi povpraševanje od naših večjih potencialnih kupcev, da testiramo naše magnete, kar počasi, mislim, da se bo ta zadeva obrnila v drugo smer.”

Gospodarske razmere kažejo, kazalci se poslabšujejo v Evropi. Kaj pričakujete, glede na to, da nevarnost inflacije še ni minila, da so cene električne energije vedno večje, da je vse več podjetij plačilno nesposobnih? Kaj pravijo vaši kupci, se bo povpraševanje v prihodnje zmanjševalo?
Albert Erman: “Mislim, da se že zmanjšuje. Državne subvencije, ki jih dobivamo od države, bodo nekako omilile te naše korake, kar pomeni, da ne bomo tako dvigali cen, kot je bila elektrika, predvsem pa zdaj cene električne energije praktično že padajo.”
Simona Erman: “Moramo biti pa ves čas pripravljeni, da se prilagajamo trenutnim razmeram in v podjetju imamo tudi rezervni načrt že pripravljen, tako kot smo ga imeli tudi v času covida, da smo pač prišli uspešno skozi poslovanje podjetja.”

Po 52 letih delovne dobe, gospod Erman, se še zdaleč očitno niste naveličali posla in delovanja v podjetništvu. Namreč za letos načrtujete prek milijona evrov čistega dobička, in to kljub težavnemu obdobju, ki je za vami. Bile so tudi izgube, rdeče številke. Kako pokrivate izgube? Kako se poberete po padcih in neuspehih?
Albert Erman: “Moram reči, da se hitro prilagajamo. Jaz pravim, če si podjetnik, se moraš vedno prilagajati situaciji, v kateri živiš. Posebej imaš vedno pod kontrolo stroške, da takrat, ko vidiš, da se zadeva zmanjšuje, tudi stroške zmanjšuješ na vseh področjih. Mi moramo vedeti, če nimamo vsaj štiri odstotke dobička, nas novi kupci niti ne pogledajo, ker želijo imeti zdravega partnerja. Mi dejansko stremimo k temu, da ta cilj vedno dosežemo.”

In kako pokrivate izgubo?
Albert Erman: “Je ne delamo. Zmanjšujemo stroške.”
Simona Erman: “Tudi pokrivamo jo s preteklimi dobički, saj imamo osem milijonov neizplačanega dobička. Rezervni načrt in tudi kapitalsko ustreznost.”

Svojo karierno pot ste vi, gospod Albert, začeli pred, kaj, leta 1963, mislim, da, v Mariborski livarni. Kako ste potem prišli v Magnete in tudi kasneje lastniško prevzeli to podjetje, ki, mislim, da ima družina danes 83-odstotni lastniški delež v podjetju, ne?
Albert Erman: “Res je, takrat sem končal srednjo šolo, '63. leta, in sem šel praktično takoj delat v Mariborsko livarno, kjer sem dobil en projekt, ki sem ga izredno kvalitetno v dveh mesecih naredil in zato sem takoj dobil štipendijo in vpisal metalurgijo. Metalurgija, moram reči, mi je bila zelo pri srcu, tako da sem to doštudiral in začel najprej kot učitelj matematike in fizike na Osnovni šoli Riharda Jakopiča, potem sem šel iz te osnovne šole v Gramex, kjer sem praktično v štirih letih postal namestnik direktorja, potem direktor podjetja čez štiri leta. V Magnete sem prišel po naključju. Vabili so me v podjetje Iskra, ki je padlo v velike težave zaradi vojaškega programa, ki se je vedno bolj zmanjševal. Magneti so delali preko 50 odstotkov vojaškega programa. Jaz sem z veseljem tja prišel, imel sem zunanje trgovinske izkušnje in sem seveda takoj začel obiskovati zunanje kupce in tudi imel takoj posluh s strani firme Bosch, če smo pošteni, kjer sva se z glavnim šefom nabave hitro našla in mi je takoj začel pomagati, tako da smo pri Boschu takoj začeli rasti. To je bil naš prvi izvoz magnetov. Tako da danes izvažamo stoodstotno naših magnetov.”

Vmes ste potem lastniško prevzemali podjetje.
Albert Erman: “Res pa je, da smo leta '92, pred zakonom, ki je nastopil 1. 1., Magnete dali oceniti, bila je potem zahteva, 20 odstotkov vrednosti firme moraš prinesti. Jaz sem bil toliko korajžen, ker sem videl, da bodočnost magnetov je, posebej me je na to nagovarjal ravno gospod, ki je bil takrat šef nabave v Boschu. Je rekel, ne boj se. Takrat sem dal hipoteko na hišo in dobil kredit od Ljubljanske banke. Tako da smo postali večinski lastniki in potem počasi odkupovali z ozirom na rezultat.”

In zdaj ima družina že naslednike. Albert, vi imate pet otrok, štiri iz prejšnjih zvez, skupaj imata sina. Simona, vi počasi zdaj že prevzemate vodenje podjetja iz Albertovih rok?
Simona Erman: “Pred enajstimi leti sem se zaposlila v podjetju Magneti Ljubljana in že takrat sem prevzela dva sektorja, sektor za ekonomiko in finance in kadrovski sektor. Albert me je tudi ves čas bodril in tudi v druge procese poslovanja vključeval, tako da mi je dal veliko pooblastil, odgovornosti in tudi odločitev. Zdaj me vedno bolj nagovarja k temu, da bi prevzela podjetje, ko se bo upokojil. Jaz se zavedam te odgovornosti za prihodnost in tudi poslanstva naprej kot odgovornost za nadaljnje vodenje družinskega podjetja. To je velika odgovornost. V podjetju sodeluje tudi Albertov najstarejši sin, ki je predsednik nadzornega sveta, hči Mojca, ki nam pravno pomaga, imava pa skupaj sina Erazma, ki je star 15 let in ima zelo rad magnete. Ravno zdaj se odloča za srednjo šolo, kam se bo vpisal, in jaz upam, da se bo na pravo pot, da je nek pravi naslednik tudi za naprej.”

Tukaj očitno ne bo težav, kajti vaše podjetje je izrazito razvojno naravnano, imate ogromno inovacij, ki jih ustvarjate in prodajate pod lastnimi blagovnimi znamkami. Kako pa vodite zaposlene in kako spoštujete delavske pravice v vašem podjetju?
Simona Erman: “Z zaposlenimi imamo sproščen kontakt, zelo dobro sodelujemo, na nek mehek način jih vodimo. Naši zaposleni so zelo strokovni, odgovorni, vestni in tudi prepuščamo jim, da dajejo svoje ideje, da izrazijo svojo inovativnost in seveda ne smemo pozabiti na njih, da jih s tem tudi potem motiviramo, nagrajujemo in oba sva zelo ponosna na najine zaposlene, ker le prispevajo k uspešnosti podjetja. Ker ključ uspešnosti je ravno moč sodelovanja vseh zaposlenih.”

Vaša največja konkurenčna prednost so verjetno prav zaposleni in znanje, ki ste ga pridobili skozi leta. Dejstvo je, da je v 30 letih propadlo kar 24 magnetnih tovarn. Kako se je vam uspelo obdržati na trgu?
Albert Erman: “Prvič zato, ker nekako nismo bili v prvih vrsti pri novih materialih. Novi materiali rabijo svoj čas. Ko so razviti, običajno v proizvodnjo pridejo po desetih letih. Nekateri so hitro vstopili v prvi razred, v prve vrste in seveda tam so bili Kitajci prvi. Imeli so surovine, cene surovin so bile skoraj enake kot cena magnetov in jasno je bilo. Mi smo se pa držali klasike, ki pa še danes predstavlja levji delež v našem podjetju.”

In kaj ste se doslej največ naučili? Bilo je verjetno tudi kar nekaj napak. Kakšnih?
Albert Erman: “Marsikaj se naučiš. Naučiš se, da moraš zasledovati svoje cilje, ne glede, kaj pride vmes. Hoteli smo kupiti licenco Hitachija. Eno leto smo pripravljali obisk na pa so nam v petih minutah povedali, da nimamo nobene šanse, da kupimo licenco. Tako da človek počasi vidi, da moraš biti dejansko stalno pripravljen na vse spremembe.”

Če se iz napak kaj naučiš, je potem to seveda odlična popotnica za naprej. Kako po vaše mlade bolj spodbuditi k podjetništvu in k uresničevanju sanj? Kako naj najdejo to svojo strast, ki jo potem izražajo?
Simona Erman: “Jaz mislim, da bi moralo že šolstvo pripomoči k temu. Vsi bi šli radi v gimnazije, premalo pa je vpisov na te poklicne šole. Tukaj bi morali bolj motivirati mlade in pač narediti nekaj na tem področju. Tudi politika, okolje bi moralo odločene ukrepe za mlade dati, ko začnejo z mladim podjetništvom. Že mogoče pri samih, ko začnejo, da imajo določene davčne olajšave, da imajo, ne vem, investicijske olajšave, da lažje zmorejo, ko začnejo.”

Kajti podjetništvo je osnova, da neka država funkcionira, od tukaj se financirajo davki, prispevki in tako naprej, tako da smo z roko v roki potem lahko tudi uspešnejši kot država. Veliko uspehov še naprej vam želim, velik dobrih in motiviranih zaposlenih, ki bodo ustvarjali vrhunske inovacije in hvala lepa za ta pogovor. Srečno.
Simona in Albert Erman: "Hvala lepa. Srečno."