Gre za pomemben korak k učinkovitejšemu povezovanju znanosti, raziskovanja in gospodarstva s ciljem ustvariti čim večjo dodano vrednost izdelkov in storitev na trgu. Proračunski denar za raziskovalno dejavnost hitro kopni, leta 2011 ga je bilo za ta namen okoli 180 milijonov evrov, lani le še nekaj več kot 130 milijonov. Po podatkih Svetovne banke je Slovenija za raziskave in razvoj predlani skupaj namenila 870 milijonov evrov ali 2,4 odstotka BDP-ja, kar nas uvršča na 20. mesto na svetu.

V jeseniškem Acroniju, ki je največji proizvajalec nerjavne debele pločevine v Evropi, bodo sredi leta zagnali novo linijo za valjanje visokokakovostnih specialnih jekel, na novo pa zaposlili 50 ljudi. V sodelovanju z ljubljansko Naravoslovno tehniško fakulteto so razvili posebno zaščitno jeklo Protac 500. Na oddelku za materiale in metalurgijo so z novo kombinacijo legirnih elementov odkrili strukturo, ki daje temu nizkoogljičnemu jeklu izjemno trdnost in žilavost, njegove lastnosti pa so preizkusili v več laboratorijih - tudi v tujini - in pridobili Natove certifikate kakovosti. Jeklo Protac, ki je precej lažje in tanjše od jekel konkurentov, je mogoče uporabljati v vojaške namene (oklepna vozila in tanki) in civilne (blindirana vozila, trezorji), primerno je tudi za naftovode in plinovode, njegov glavni namen pa je zaščita. Kot pravi predsednik uprave Acronija Blaž Jasnič, je jeklo Protac – čeprav predstavlja le slab odstotek proizvodnje - za podjetje izjemno pomemben nišni izdelek, saj ga največji konkurenti na vzhodu še ne izdelujejo, vsaka tona tega jelka pa jim prinese nekajkrat višji zaslužek kot navadno konstrukcijsko jeklo. Tona zadnjega Acroniju prinese 250 evrov, tona jekla Protac pa do 2 tisoč evrov. Acroni in Naravoslovno tehniška fakulteta pa sodelovanje še poglabljata, pred kratkim sta skupaj z Metalom in Elektrodami ustanovila kompetenčni center za inovativne kovinske materiale, glavni cilj je razvoj nove družine jekel Protac. Po zaslugi nenehnega raziskovalnega dela se v Acroniju povečuje tudi dodana vrednost na zaposlenega, leta 2014 je znašala več kot 70 tisoč evrov.

Pretok znanstvenih dosežkov v proizvodnjo je izjemno ploden tudi med oddelkom za lesarstvo ljubljanske Biotehniške fakultete in podjetjema Silvaprodukt in M Sora. Silvaprodukt je s pomočjo raziskovalcev razvil prodajno uspešnico - biocidni premaz za zaščito lesa in patentirani postopek za toplotno modifikacijo lesa. Toplotno obdelan les je veliko obstojnejši od neobdelanega, ima 3-krat višjo življenjsko dobo, boljšo izolativnost in vodoodpornost. To je pri izdelavi oken izkoristil tudi proizvajalec stavbnega pohištva M Sora. S takimi okni, ki so sicer za petino dražja od običajnih, so v dveh letih zaslužili 300 tisoč evrov od skupnih 17 milijonov evrov prihodka, ki ga ustvarijo s programom oken. Na leto izdelajo okoli 12 tisoč oken, od tega polovico lesenih, 40 odstotkov jih izvozijo. Z uvedbo nove tehnologije pri izdelavi oken se povečuje tudi število zaposlenih, imajo jih 170, 1. februarja pa so zaposlili še 6 novih delavcev. Pred obema podjetjema in fakulteto je nov izziv - njihov raziskovalni projekt Wintherwax, vreden slaba 2 milijona evrov, je prvi slovenski projekt, ki je pridobil 70-odstotno financiranje iz evropskega znanstvenoraziskovalnega programa Obzorje 2020. V Silvaproduktu zdaj razvijajo nov inovativni zaščitni izdelek za les iz naravnega voska na rastlinski podlagi, v M Sori pa razvijajo novo pasivno okno iz termično modificirane smrekovine, ki naj bi ga začeli proizvajati prihodnje leto. Novo okno in fasadne elemente testirajo na 5 lokacijah po Evropi in v posebej izdelani komori za pospešeno staranje lesa, s katero bi radi v kratkem času ugotovili, kako se bodo njihovi izdelki obnesli v ekstremnih vremenskih razmerah. 40 različnih materialov testirajo tudi na dveh objektih v naravnem okolju v Sloveniji. Kot pravi dr. Miha Humar z Biotehniške fakultete, prvi izsledki kažejo, da toplotna obdelava lesa pri 200 stopinjah Celzija in zaščita z naravnim voskom zelo znižata vlažnost lesa in verjetnost, da ga napadejo glive, s tem pa lesu podaljšamo življenjsko dobo in preprečimo sivenje.

Več v oddaji Točka preloma na 3. Programu TV Slovenija ob 20.30. Voditeljica Janja Koren se bo pogovarjala z gostoma – dr. Jozsefom Gyorkosem, direktorjem Agencije za raziskovalno dejavnost RS, in Samom Hribarjem Miličem, direktorjem Gospodarske zbornice Slovenija.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma