Nogometni svet je v vrtincu vsesplošne panike – z nekaj (eksotičnimi) izjemami – obstal. Soočen je bil z novimi izzivi. Izzivi, ki so se še pred nekaj meseci zdeli malo verjetni, nato pa v zelo kratkem času postali nova realnost. Na začetku novega leta si nihče ni niti predstavljal, da bi lahko nogometne lige prekinili, a zgodilo se je prav to.

Prekinitev (ligaških) tekmovanj je prinesla veliko negotovosti, klubi so bili – tako kot pravzaprav vsi v gospodarstvu – pahnjeni v neugoden položaj, v katerem so se znašli brez rednih prihodkov. Kako so se znašli v tem kaosu in kakšne ukrepe so sprejemali v zadnjih mesecih?

Vladne sheme, ki so večinoma ostale neizkoriščene
Najmočnejše nogometne evropske lige so prekinili med prvimi, vsem so državne vlade omogočile finančno pomoč, a le redki klubi so izkoristili priložnost. V Angliji so lahko v skladu z vladno shemo ohranjanja delovnih mest klubi svoje zaposlene uvrstili na seznam čakajočih na delo, prek katerega so bili upravičeni do vladne dotacije. Ta je zagotavljala kritje 80 odstotkov njihovih običajnih mesečnih stroškov do največ 2500 britanskih funtov (2781 evrov). Na Otoku so se iz Premier lige za tak ukrep odločili pri Liverpoolu, Tottenhamu in Newcastle Unitedu, kar je sprožilo pravo PR-katastrofo. Po pritisku javnosti sta oba finalista lanske Lige prvakov svojo odločitev razveljavila, medtem ko pri Newcastlu, negativni publiciteti navkljub, odločitve niso spremenili. Podobne vladne sheme so bile sicer uvedene še v Franciji, Nemčiji, Italiji in Španiji, a so v večini (sprva) ostale neizkoriščene.

Pomoč zvez, klubov in nogometašev
Roko so nogometnim klubom ponudile tudi krovne organizacije. Premier liga je za pomoč nižjeligašem, denimo, namenila 125 milijonov funtov (slabih 140 milijonov evrov), EFL, ki ima pod okriljem drugo, tretjo in četrto angleško ligo, je dodala še 50 milijonov funtov (55,5 milijona evrov) olajšave. 50 milijonov evrov olajšave so namenili tudi pri nemški nogometni ligi DFL, medtem ko se je nemška nogometna zveza intenzivno pogajala o kreditnih oziroma nadomestnih sredstvih financiranja z zasebnimi finančnimi institucijami, kot so skladi in banke, za klube v finančnih težavah. Poleg tega so se razmeroma hitro pojavile pobude bundesligašev, ki so v sezoni 2019/20 nastopali v Ligi prvakov (Bayern, Bayer Leverkusen, Borussia Dortmund in RB Leipzig), za pomoč klubom, ki jih je pandemija finančno najbolj prizadela. Omenjeni klubi so v ta namen podarili 20 milijonov evrov. Obstajale so tudi zasebne pobude posameznikov. Nogometaša Bayerna Joshua Kimmich in Leon Goretzka sta namreč z akcijo Brcnimo korono zbrala več milijonov evrov za pomoč manjšim klubom, je poročal Deutsche Welle. Za podoben ukrep so se odločili na Otoku, kjer so na pobudo Liverpoolovega kapetana Jordana Hendersona začeli zbirati denarna sredstva, le da so ta skoraj v celoti namenili nacionalnemu zdravstvenemu sistemu (NHS), ki je bil v času pandemije na veliki preizkušnji.

Izpad dohodka tudi zaradi pomanjkanja TV-prenosov
Izpad dohodka nogometnim klubom ni predstavljal le izgubljeni izkupiček od prodaje vstopnic, temveč tudi od oglaševalcev in TV-pravic. V Franciji je Ligue 1 4. maja 2020 sprejela resolucijo, ki jim omogoča posojilo z državnim jamstvom v vrednosti 224 milijonov evrov, s katerim je pokrila izpad denarnih sredstev, ki jih je povzročila prekinitev (pozneje tudi odpoved) sezone 2019/20. V Nemčiji je nogometna liga sklenila sporazum s svojimi partnerji za vnaprejšnje delno plačilo pristojbin, medtem ko so v Angliji lastniki TV-pravic resno razmišljali o skupni tožbi zoper Premier ligo, da bi si povrnili delček izdatne finančne naložbe, če bi sezono preprosto odpovedali. O podobnem ukrepu so razmišljali tudi v Italiji. A ker se bodo, z izjemo Francije, najmočnejše evropske lige nadaljevale, so se te izognile najbolj črnemu scenariju.

Začasno nižanje plač postala nova realnost
Klubi so se ob izpadu dohodkov med drugim znašli v težavah pri izpolnjevanju obveznosti do nogometašev, ki imajo sklenjene bogate pogodbe. Medtem ko nekateri niso spreminjali ničesar, se je večina odločila za najrazličnejše ukrepe. Najpogostejši je bil nižanje plač. Nekateri klubi so od igralcev zahtevali, naj določen odstotek plače odložijo na poznejši datum, tako da se bodo lahko v tem času osredotočili na pereča vprašanja glede prekinjenega dotoka prihodkov, ki je bil posledica prekinitve profesionalnega nogometa. Drugi klubi so od igralcev zahtevali začasno znižanje plač, njegova razsežnost pa se je razlikovala od kluba do kluba. V Angliji so, denimo, nogometaši Arsenala sprejeli 12,5-odstotno znižanje plač, pri Aston Villi so za štiri mesece zmanjšali plače za 25 odstotkov, medtem ko so se pri Manchester Unitedu odločili, da bodo 30 odstotkov svojih plač namenili nacionalnemu zdravstvenemu sistemu (NHS). Odmevni so bili predvsem primeri v Italiji, kjer so v znižanje plač privolili pri Romi, Juventusu, Parmi in Cagliariju, v Nemčiji so si do 30. junija za 20 odstotkov plače znižali nogometaši Bayerna in Eintrachta iz Frankfurta, pri Borussii iz Dortmunda med 10 in 20 odstotki. Nekdanji predsednik bavarskega velikana Uli Hoeness je za Bild pojasnil, da bodo imeli bavarski nogometaši znižane plače do trenutka, ko bodo lahko nogometne tekme znova igrali pred polnimi tribunami. Tudi v Španiji so nogometaši hitro pojasnili, da so pripravljeni na nižanje plač, a ne v takšni meri, kot je od njih zahtevala La Liga. Tu je treba poudariti, da nižanje plač ni enotno za vse klube, odstotek je odvisen od finančne stabilnosti kluba in tudi od tega, ali ta sodeluje v mednarodnih tekmovanjih, kot sta Liga prvakov in Evropska liga.

Kaos glede pogodb, kaos v prestopnem roku
To pa ima vpliv tudi na nogometni trg oziroma tržnico, ki se tradicionalno odpre dvakrat letno – poleti in pozimi. Sindikati profesionalnih nogometašev so svojim varovancem svetovali, naj zahtevajo polno izplačilo preloženih obveznosti kluba, še preden ta začne dejavno sodelovati v prestopnem roku. Na Otoku je to že prineslo prve vidnejše posledice, saj je bilo že vse dogovorjeno za prestop nemškega reprezentančnega napadalca Tima Wernerja iz Leipziga v Liverpool, a je dogovor propadel, saj v mestu Beatlov niso bili več pripravljeni izenačiti odkupne klavzule. Zagato je izkoristil Chelsea in 24-letnega nogometaša iz Stuttgarta po poročanju britanskih medijev ekspresno hitro zvabil v svoje vrste. Izsledki študije podjetja za poslovno svetovanje KPMG so med drugim pokazali, da bi vrednost nogometašev v desetih najmočnejših evropskih ligah zaradi pandemije lahko padla za skoraj deset milijard evrov. V Nemčiji so nekoliko prilagodili pravila igre in omogočili podaljšanje sezone po 30. juniju, s čimer so zagotovili, da nogometaši, ki imajo s klubi veljavne pogodbe do konca tega meseca, lahko igrajo še julija. Obenem so izrazili pripravljenost zaprositi za premik oziroma podaljšanje prestopnega roka. Nekaj več preglavic imajo s pogodbami v Italiji. Če pogodbenih obveznosti zaradi višje sile namreč ni mogoče izpolniti, to po italijanskem zakonu predstavlja vzrok za odpoved. Tega si klubi ne želijo, saj s prekinitvijo pogodbe nogometaši postanejo prosti igralci, njihov prejšnji klub pa brez finančne kompenzacije oziroma odškodnine. Zato je povsem logično, da si klubi prizadevajo obdržati veljavne pogodbe, to pa jim lahko uspeva zgolj z nižanjem plač, kar pa lahko zelo hitro privede do (neželenega) pravdanja.

V Franciji veliko nezadovoljstva
Od petih najmočnejših lig se zgolj francoska ne bo nadaljevala. V Franciji so v skladu z ukrepi vlade Ligue 1 odpovedali in za novega starega prvaka okronali Paris Saint-Germain, a že takoj so se pojavili nesoglasja in velike težave. Pri Olympiqueu iz Lyona, ki je tako sezono v domačem prvenstvu končal na sedmem mestu, so prvič po letu 1997 ostali brez evropskih tekmovanj, zaradi česar so vodilni v klubu zelo kmalu po odpovedi sezone napovedali tožbo na upravnem sodišču v Parizu zoper francosko ligo (LFP). Sodišče v Parizu je že zavrnilo Lyon, tako da se je vodstvo kluba odločilo, da gre na vrhovno sodišče, ki lahko edino izpodbija odločitev vodstva lige. Skrajno nezadovoljni so tudi pri Amiensu, ki ga vodi Luka Elsner. Ta je sezono predčasno končal na predzadnjem mestu in posledično nazadoval v nižji rang tekmovanja, Ligue 2. Klub je najprej začel peticijo, s katero je želel doseči pravičnost pri odločitvi vodstva lige o odpovedi sezone, ki je "v nasprotju s ferplejem", zdaj se bo odpravil še na vrhovno sodišče. Odpoved sezone 30. aprila ima vidnejše posledice tudi za drugoligaše. Po omenjeni odločitvi ekipe med tretjim in petim mestom nimajo možnosti kvalifikacij za napredovanje med elito. Na odločitev so se pritožili Ajaccio, Troyes in Clermont, a so naleteli na zavrnitev Olimpijskega komiteja Francije.

V Sloveniji podobne težave kot drugje
V prvi slovenski ligi so zadnjo tekmo pred prekinitvijo zaradi pandemije novega koronavirusa odigrali 8. marca v Stožicah, kjer je Olimpija z 1:0 ugnala Muro. Sledili sta obdobje brez nogometa in karantena. Sčasoma so se na Nogometni zvezi Slovenije (NZS) po smernicah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) odločili za sproščanje omejevalnih ukrepov na področju kolektivnih športov, saj bi nogometu v Sloveniji sicer grozila izguba 10 milijonov evrov. Položaji v slovenskih klubih so bili v tem času iz dneva v dan težji. "Nogomet kot panoga ima svoje zakonitosti in nogometašem kot samostojnim športnim delavcem je v trenutnih razmerah onemogočeno opravljanje njihovega poklica, po drugi strani pa stroški za profesionalne nogometne klube ostajajo fiksni, tako kar zadeva plačila igralcev, trenerjev, zaposlenih kot drugih," so pojasnili na NZS-ju in poudarili, da je nogomet bolj kot preostali športi odvisen od opravljanja lastne dejavnosti, saj "drugi prihodki, bodisi od države bodisi iz drugih virov, predstavljajo le majhen delež v proračunih klubov in nogometnih deležnikov". Prihodki klubov so odvisni od tega, ali je klub v pogonu in sodeluje v tekmovanju, s tem pa posledično tudi izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti do pokroviteljev in drugih partnerjev. Ob prekinitvi sezone se lahko klubi zelo hitro znajdejo v likvidnostnih težavah, saj pogodb z nogometaši ne morejo enostransko spreminjati ali prekinjati, so še sporočili z NZS-ja.

Tekme brez gledalcev niso prave tekme
Kocka o nadaljevanju domačega prvenstva je padla 19. maja, datum uvodne tekme naslednjega kroga je bil: 5. junij. "Težko bi se strinjal, da gre za hitenje. Od ustavitve tekmovanj smo bili ves čas v stikih z NIJZ-jem in ministrstvom za zdravje. Potrpežljivo smo čakali in pripravljali ustrezne ukrepe. Ustavili in končali smo vsa preostala tekmovanja in postopno uvajali protokole za posamezne situacije, najprej za individualno vadbo, pa za nekontaktno in kontaktno vadbo. Po rahljanju ukrepov so se začele prijateljske tekme, zdaj se lahko nadaljuje tudi prvenstvo. Ravnali smo odgovorno in korektno," je predsednik NZS-ja Radenko Mijatović povedal v Odmevih na TV SLO in dodal, da kriza nogometu ni prinesla prav nič dobrega, temveč same težave. Seveda si želi, da bi se na stadione čim prej vrnili tudi gledalci: "Tekme brez gledalcev – to ni to. Nogomet se igra zaradi gledalcev. Do takrat, ko bo to mogoče, je v redu, da imajo vsaj gledalci pred TV-zasloni kaj od tega."

Krajšo so potegnili manjši klubi
Nogomet spada med najpopularnejše športe na svetu. Veliko zanimanje za to igro privablja različne vlagatelje, pokrovitelje, oglaševalce, tudi medije. Nogomet ne prinaša dobička le nogometnim ligam, klubom in igralcem, temveč znatno vpliva na dohodek različnih manjših trgovskih, gostinskih in drugih podjetij, ki imajo svoje enote odprte ob stadionih in navijaške obiske tekem izdatno unovčijo. Tovrstno pomanjkanje ima lahko za taka podjetja zelo hude posledice. Podobno je z lastniki TV-pravic, ki so nenadoma ostali brez neposrednih prenosov tekem. Prekinitev nogometnih tekmovanj lahko v takšnem primeru privede do upada naročnikov, gledalcev in tudi oglaševalcev. Zaradi prekinitve tekmovanj naj bi se po poročanju različnih medijev izgube največjih evropskih nogometnih lig gibale v povprečju okoli 700 milijonov evrov. K sreči je zanimanje za tekme največjih evropskih nogometnih klubov tako veliko, da ti že pred začetkom ligaškega tekmovanja razprodajo sezonske vstopnice in že pred sezono dobro napolnijo klubsko blagajno. Toda odstotek prodanih sezonskih vstopnic se z nižanjem ranga tekmovanja izdatno zmanjšuje. Manjši klubi se obenem ne morejo zanašati na bogate pogodbe od TV-pravic in pokroviteljev, zato so v največji meri odvisni od manjših, lokalnih podjetij, ki pa so se v času pandemije znašla v finančni stiski. Učinek domin, ki lahko privede do dolgov, odpuščanja igralcev in trenerjev in – v najhujšem primeru – propada kluba.

Po pandemiji čas za razmislek
Pandemija ima lahko na nogomet tudi pozitiven učinek. Predstavlja lekcijo, iz katere se mora nogometni svet nekaj naučiti. Predvsem se mora bolje zavarovati in omejiti plače in zneske odškodnin v prestopnih rokih. Za to se zavzema tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Gianni Infantino. "Zavzemam se za jasnejša in strožja finančna pravila s polno transparentnostjo in načeli dobrega vladanja. Tu ne gre le za prestopni sistem, ampak celoten nogometni ekosistem," je v sporočilu za javnost zapisal prvi mož Fife, ki je aprila oznanila, da bo med 211 članic razdelila 133 milijonov evrov, kar predstavlja prvi del načrta za pomoč zaradi koronske krize. Na pomoč bo svojim članicam priskočila tudi Uefa, ki bo 55 članicam namenila dobrih 236 milijonov evrov. Kako bo to pomagalo (najranljivejšim) klubom, bomo še videli.