Skoraj štiri desetletja je imel v lasti rekord po številu doseženih točk v najmočnejši ligi na svetu. Mejnik je dosegel aprila 1984, leta, ko se je rodil LeBron James. Abdul-Jabbar je tedaj izboljšal dosežek Wilta Chamberlaina, najbolj dominantnega centra 60. let. Čeprav Kareem fizično ni bil tako močan kot Chamberlain, pa je bila njegova prevlada pod obroči podobna. Elegantno se je gibal v bližini koša in bil s svojim prefinjenim občutkom za met, s hitrostjo, okretnostjo in vsestranskostjo neustavljiva ofenzivna sila svojega časa.

Rekorder s šestimi nagradami MVP-ja sezone

Ko je pri 42 letih obesil športne copate na klin, je bil igralec z največ blokadami, največ nastopi na tekmah zvezd, z največ točkami in največ nazivi najkoristnejšega posameznika rednega dela sezone. Kar šestkrat je prejel prestižno priznanje, kar ni uspelo še nikomur. Michael Jordan in Bill Russell kot druga najuspešnejša sta bila MVP-ja po petkrat. Njegovi dosežki so impresivni. Šest nagrad MVP-ja in največje doseženo število točk – rekord, ki ga je zdaj prevzel James – sta najodmevnejša mejnika, ob tem pa je bil tudi šestkrat prvak, dvakrat MVP finala, 19-kratni udeleženec tekme vseh zvezd, dvakrat prvi strelec lige in novinec sezone. Dvomestno število točk je dosegel na kar 787 tekmah zapored.

Z vsem tem je svoje ime z zlatimi črkami zapisal v knjige rekordov, kot tako rekoč vsak velikan košarke pa bo za vedno ostal znan tudi po svoji značilni akciji. Nikomur do zdaj ni uspelo do takšne popolnosti izpiliti elementa, s katerim je bil tako rekoč neustavljiv. Kareem je bil velemojster meta prek glave, t. i. horoka. Žogo je iz roke – zaključeval je tako z desno kot z levo – izpustil v najvišji točki. Ko je igral v Milwaukeeju, se je takšnega meta zato oprijelo ime “skyhook“. Ob njegovih 218 centimetrih ga je bilo na tak način nemogoče ustaviti. Tudi zato so njegov met nekateri novinarji označili za najučinkovitejše košarkarsko orožje vseh časov. Ker so ga skušali tekmeci na vsak način (neuspešno) ustaviti, je bil deležen številnih udarcev. Ko se je visoko dvignil v met, so ga večkrat s prsti sunili v oko. Zaradi poškodbe očesa, pozneje pa tudi preventivno za zaščito, je tako začel nositi očala, ki so postala tudi eden izmed njegovih zaščitnih znakov.

Zaradi njega prepovedano zabijanje v študentski ligi

Ferdinand Lewis Alcindor jr. se je rodil leta 1947 v Harlemu. Z naskokom najvišji fant je kraljeval na srednješolskih igriščih po New Yorku, nato pa se je preselil na zahodno obalo, kjer je zaigral za univerzo UCLA. Prvo leto je zaradi tedanjih pravil presedel, nato pa je pod taktirko slovitega Johna Woodna Bruinse vodil do treh naslovov prvaka Lige NCAA. Alcindor je bil trikrat imenovan za najboljšega igralca zaključnega turnirja, v vseh treh sezonah med letoma 1967 in 1969 tudi za najboljšega študentskega košarkarja. "Ne moreš zmagati, če se ne naučiš, kako izgubiti," je nekoč dejal. V tem obdobju je UCLA od 90 tekem izgubil le dve.

Visokorasli center je bil brez prave konkurence, čeprav se tedaj v študentski ligi ni smelo zabijati. Pravilo je začelo veljati leta 1965, leto po tem, ko je Alcindor diplomiral, pa so ga preklicali. Čeprav neuradno, so ga sprejeli prav zaradi njega, kajti na srednješolskih parketih je tako dominiral, da so se zbali, da bo tudi v NCAA-ju s svojo okretnostjo in višino lahko vsak napad brez težav zaključil z zabijanjem. Zabijati torej ni smel, se je pa prilagodil in bil neustavljiv z igro s hrbtom proti obroču in značilnim horokom.

Leta 1971 Alcindor postal Abdul-Jabbar

Milwaukee Bucksi so po premierni sezoni v Ligi NBA, ko so ob 27 zmagah kar 55-krat izgubili, pred drugo dobili met kovanca s Phoenixom za prvi izbor in tako je Alcindor končal v Wisconsinu. Največji košarkarski oder je bil pripravljen na nov obraz lige. Russell je tedaj ravno zapustil Boston, Chamberlain pa je bil sicer še vedno zelo učinkovit, a s 35 leti v zenitu kariere. Že v prvi sezoni so bili Bucksi z Alcindorjem drugi na Vzhodu, potem ko so imeli na svojem računu 56 zmag in 26 porazov. Brez konkurence je Alcindor, ki je bil celo drugi strelec lige s povprečjem 28,8 točke izbran za novinca leta.

Poleti je Milwaukee napravil ključno potezo na tržnici, s katero je tlakoval pot do naslova prvaka. Namreč najboljšemu centru v ligi so dodali še izvrstnega branilca, ko je iz Cincinnati Royalsov (danes Sacramento Kings) prišel vsestranski Oscar Robertson, sinonim za trojne dvojčke. Bucksi so takoj postali najboljša ekipa lige, ki je imela v rednem delu izkupiček 66:16, vmes celo slavila 20-krat zapored, Alcindor je bil prvi strelec lige (31,7 točke) in izbran za najkoristnejšega posameznika, krona sezone pa je bil naslov prvaka, potem ko so v finalu pometli z Baltimore Bulletsi (danes Washington Wizards). Alcindor je bil MVP serije.

Pred sezono 1971/72, v kateri je bil znova MVP in najboljši strelec lige (34,8 točke), se je Alcindor spreobrnil v islam in tako je postal Kareem Abdul-Jabbar. Z Milwaukeejem je zaigral še enkrat v finalu, toda leta 1974 so morali Bucksi priznati premoč Bostonu. Po tej sezoni se je upokojil Robertson, zaradi česar je bila zasedba iz Wisconsina močno oslabljena. Nezadovoljen je postal tudi Abdul-Jabbar. Med razlogi, da si je želel spremembe, naj bi bilo okolje, kjer ni bilo veliko ljudi, ki bi delili njegova kulturna in verska prepričanja. Med želenima destinacijama sta bila rodni New York in Los Angeles, kjer se je odlično znašel v študentskih časih.

"Showtime" Lakersi in naveza z Magicom

Tako je leta 1975 v zameno za štiri igralce odšel med Lakerse in po Bucksih postal temelj nove dinastije. Tudi Jezerniki so bili ob njegovem prihodu med najslabšimi v ligi. Dve leti predtem se je namreč upokojil Chamberlain in slovita kalifornijska franšiza je potrebovala nov zvezdniški obraz. S Kareemom se je izkupiček nemudoma izboljšal, v vitrino pa je postavil novo nagrado za MVP-ja sezone. Peti tovrstni naziv je prejel v sezoni 1976/77, ko so Lakersi, ki jih je prevzel Jerry West, že bili najboljši v rednem delu. Toda v šampionski sestavljanki je manjkal še en pomemben delček. Na pohodu do naslova jih je ustavil Portland.

Leta 1979 so le dobili manjkajoči kamenček v zmagoviti mozaik. Potem ko so od Utaha prevzeli prvi izbor nabora, so izbrali Magica Johnsona, enega najboljših organizatorjev igre vseh časov, ki je v navezi s Kareemom v Los Angeles prinesel pet šampionskih prstanov. Na krilih Magicovih podaj in točk Abdula-Jabbarja je ekipa, ki se je je oprijelo ime “showtime“ Lakers, desetletje navduševala na parketih najmočnejše lige na svetu. Z značilno hitro igro, polno protinapadov, je bila osemkrat v desetih sezonah v finalu in ustvarila z Bostonom največje rivalstvo v zgodovini lige.

Kareem je imel vso kariero poseben režim, namenjen telesni pripravljenosti, in bil tako precej pred svojim časom, kar mu je omogočalo, da je učinkovito ob zajetni minutaži igral tudi v zrelih košarkarskih letih. Ob tem se je veliko posvečal jogi in borilnim veščinam – nekaj časa je treniral celo z Bruceom Leejem –, kar je prav tako pripomoglo, da je ostal fizično na tako visoki ravni. "Telesna pripravljenost je ključen vidik vsakega športa. Moj talent dolgo ne bi bil dovolj brez nje. Vem, da sem bil blagoslovljen z naravno danostjo, sem se pa zavedal, da je treba to dvoje združiti," je Abdul-Jabbar dejal v enem izmed intervjujev.

Bill Russell je bil njegov veliki vzornik

Kareem je bil tako kot njegov vzornik Russell vedno dejaven v boju proti neenakopravnosti in rasnemu razlikovanju. Glasno je opozarjal na kratenje človekovih pravic. Tako kot pokojni 11-kratni prvak Lige NBA se je tudi on udeležil Cleveland Summita, srečanja v podporo Muhammadu Aliju, ki je zavrnil služenje vojske v Vietnamu. "Če dovolite, da vas to zmoti, so dosegli svoje. Njihov namen je, da vas odvrnejo od vašega delovanja in vam preprečijo uspeh. Zame je bil uspeh cilj. Prav moj uspeh in uspeh drugih temnopoltih sta utišala rasiste. Bodi osredinjen na cilj, je bilo sporočilo gibanja za človekove pravice. Temu sem sledil," je bil odločen Abdul-Jabbar. Na razsežnosti rasizma je opozoril z odpovedjo nastopa na olimpijskih igrah leta 1968, kjer so ZDA dobile zlato medaljo. Ta v njegovi bogati vitrini tako manjka. Na tistih igrah v Mehiki sta veliko prahu dvignila ameriška atleta Tommie Smith in John Carlos, ko sta ob podelitvi medalj teka na 200 m ob igranju himne v zrak dvignila pesti, na katerih sta imela črni rokavici.

"Mislim, da sem imel najboljšo službo na svetu. In želel sem jo obdržati čim dlje. Vedel sem, da ne bo trajalo večno, zato sem v eni svojih knjig citiral Jackieja Robinsona, ki pravi, da športniki umrejo dvakrat. Vedel sem, da se bliža konec kariere, vendar sem skušal biti najboljši, kolikor sem lahko. Užival sem v igranju," je povedal. Kljub impresivnim dosežkom pa sprva ni bil posebej priljubljen. Pozornost javnosti mu ni godila, bil je precej zadržan tako do medijev kot do navijačev, a sčasoma je postajal bolj odprt, s čimer je rasla tudi njegova priljubljenost.

Obama mu je podelil najvišje državno priznanje

Kot je večkrat dejal, se je zgledoval po Russllu, tako s športnega vidika kot po njegovi dejavnosti zunaj parketa. Kot borec za enakopravnost je veliko časa namenil raziskovanju zgodovine temnopoltih, ostal dejaven na dobrodelnem področju, posvetil se je pisanju in izdal številne knjige, preizkusil pa se je tudi kot filmski igralec in ustvarjalec. Po karieri – nekaj časa je bil tudi v trenerskih vodah, a ni bil tako uspešen kot košarkar oziroma na drugih področjih delovanja – je ljubitelj džeza ostal košarkarski ambasador. Vedno je občudoval Russlla, ki ga je spoznal, ko je bil star 14 let. Ostala sta v dobrih odnosih in po 53 letih, ko jih je štel 67, je zbral pogum in legendarnega Kelta prosil za avtogram.

Aprila 1984, nekaj manj kot deset mesecev preden se je rodil LeBron, je v Las Vegasu, kjer so se Lakersi pomerili z Utahom, dosegel 31.420. točko v NBA-ju, s čimer je postal najboljši strelec vseh časov. Podal mu je seveda Magic, Kareem pa je v svojem slogu z elegantnim horokom zadel za nov mejnik. Pet let pozneje se je upokojil kot eden največjih, ki so poprijeli za oranžno žogo. V zadnji sezoni so se mu tako kot na primer pred leti Kobeju Bryantu poklonili na gostovanjih v vseh dvoranah lige. Njegovi dosežki in zapuščina bodo večni. Že leta 1995 je dobil svoje mesto v Hiši slavnih, leta 2016 pa mu je tedanji ameriški predsednik Barack Obama za prispevek družbi podelil medaljo svobode, najvišje državno priznanje. "Ko šport spremeni svoja pravila zaradi tebe, da bi ti bilo težje, potem si zares dober," je tedaj dejal Obama.