Handanović-Cesar-Koren-Novaković v Južni Afriki 2010.

Oblak-Bijol-Gnezda Čerin-Šeško zdaj v Nemčiji 2024.

Hrbtenica reprezentance, na katero je naslonjena in vgrajena udarna postava in hkrati poveljniška linija, po kateri se na zelenici delijo povelja, navodila, nasveti in ključne poteze. Ne preseneča, da se je selektor Matjaž Kek vrnil k preverjenemu receptu za gradnjo ekipo, zlasti potem ko sta se v to dejavneje vpletla dva nosilca zgodbe izpred 14 let. Boštjan Cesar in Milivoje Novaković sta zdaj dragocena pomočnika, ki prenašata dobre in slabe izkušnje na zdajšnje najboljše slovenske nogometaše.

Benjamin Šeško

Ime je zares znamenje, saj je pravi benjamin. Najmlajši reprezentant, a hkrati najučinkovitejši in najbolj zaželen nogometaš Slovenije. Tako med navijači kot klubi in napadalec, ki je pod drobnogledom tekmecev in tujih medijev. Navsezadnje je s 195 cm tudi dejansko najvišji Kekov izbranec in ga je težko spregledati.

Zadnjega maja je mladenič iz Radeč dopolnil 21 let. V treh letih je za reprezentanco zbral 29 nastopov in dosegel 11 golov, od tega pet v lanskih uspešnih kvalifikacijah, k čemur je dodal še dve zadnji podaji za zadetek.

Krško, Domžale, Salzburg z Lieferingom in Leipzig so njegove klubske postaje. Krstno sezono v nemški Bundesligi je sklenil s sedmimi zaporednimi goli za skupnih 14 ligaških zadetkov. Po analizi pričakovanih golov je dosegel kar 5,4 gola preveč: sreča ali napadalec, ki nadpovprečno izkorišča svoje strele?

Govoric zlepa ne zmanjka, Milan ali Arsenal ali kakšen tretji klub. Njegov menedžer je javno napovedal, da bo klubski status rešen pred začetkom evropskega prvenstva. Bo res in lahko ta cirkus postane motnja? Navsezadnje ima tudi Leipzig z zanj domačim sistemom rdečih bikov dobre adute, da ostane na Saškem.

Adam Gnezda Čerin

Motor reprezentance, ki je odigral prav vse minute v kvalifikacijah, pri čemer je dosegel zmagoviti gol s prostega strela proti Severni Irski in podelil tri zadnje podaje za zadetek. Od začetka ciklusa za SP 2022 je stalni član začetne enajsterice, izvzemši januarsko tekmo z ZDA je v zadnjih štirih letih izpustil zgolj eno tekmo.

Med 31 nastopi za Slovenijo se je iz partnerja Jasmina Kurtića prelevil v ključnega vezista, ki kot nekoč Robi Koren povezuje obrambo z napadom. Najlepše je to 180 cm visoki osrednji vezist pokazal marca z golom proti Portugalski, kar je bil njegov četrti gol za Slovenijo.

24-letnik iz Idrije je prehodil nogometno pot Bravo–Domžale–Nürnberg–Rijeka–Panathinaikos. Pri atenskih zelenih igra največ izmed slovenske reprezentančne trojice, klub pa goji upe, da bo slovenskega vezista dobro prodal, mogoče tudi na račun dobrega nastopa v Nemčiji.

Jaka Bijol

Nekoč tudi smučar, nato nogometno predvsem vezist, ki se je občasno prelevil tudi v napadalca, nato pa je pri CSKA-ju ob luknji v obrambi prišel do igralnega časa in branilske specializacije. Pestra nogometna pot od Vuzenice na Koroškem do Vidma, pri čemer so bili postanki Bravo, Rudar Velenje, CSKA, Hannover, znova CSKA in Udinese.

Ob Gnezdi Čerinu in Karničniku tretji Kekov izbranec, ki je zaigral na vseh desetih kvalifikacijskih tekmah in je bil na koncu z algoritemsko oceno 7,25 tudi najbolje ocenjeni Slovenec. Dokaz, da je po šestih letih in 49 nastopih pri 25 letih in 190 cm pravi steber slovenske obrambe.

Za njim je najtežja poškodba, ki je v pretekli sezoni prizadela člane udarne postave, nato stresen boj za obstanek v Italiji. A prav obremenjenost obrambe tako v reprezentanci kot Vidmu ga je izpostavila na tržnici, kjer po njem sprašujejo veliki italijanski klubi, ki pregovorno cenijo postavne osrednje branilce.

Jan Oblak

Kapetan in prvi vratar ter zdaj pri 31 letih tudi veteran, od katerega so starejši le trije potniki za Nemčijo. Od reprezentančnega debija pred 12 leti do zdaj je nabral 65 nastopov, pri čemer je 30-krat ostal nepremagan, prejel pa je skupno 54 golov. V lanskih kvalifikacijah je branil na osmih tekmah, prejel šest golov in ubranil 77 odstotkov strelov.

Slovenski nogometaš z najdaljšim stažem v elitnem evropskem nogometu, ikona Atletica iz Madrida, kjer je tudi eden izmed sokapetanov. Vendar zdaj rdeče-beli dopuščajo možnost, da bi se eden najboljših vratarjev v klubski zgodovini lahko tudi poslovil ... če bo ponudba prava. Karierne postojanke Škofjeločana so bile doslej Olimpija, Benfica s štirimi posojami na Portugalskem in Atletico Madrid.

Oblak je zadnja štiri leta Kekov kapetan, a zaradi novih Uefinih navodil na sami zelenici med Eurom ne bo vezni člen, ki bo odgovoren za komunikacijo s sodniki. Bo pa 188 cm visoki čuvaj mreže zadolžen, da ustvari razliko v vratih.

Prvi X-faktor: Petar Stojanović

Igralec, od katerega je že vrsto let v reprezentanci odvisno marsikaj – tako pozitivno kot negativno. Nazadnje je to dokazal na pripravljalni tekmi z Armenijo, ko je s podajo z očmi našel strelca Iličića, nato pa je zaradi poškodbe izpustil tekmo z Bolgarijo in ostaja vprašanje, ali bo pripravljen za igranje na Euru.

Za Slovenijo je debitiral že pred 10 leti, a redno je začel igrati pet let pozneje. Zdaj je pri 52 nastopih, treh golih in kar 11 podajah. V kvalifikacijah je golu dodal tri asistence in potrdil svojo ključno vlogo, ki pa jo zdaj igra na desnem krilu sredine, in nič več na desnem boku obrambe.

Težava 28-letnega Ljubljančana, ki se je doma uveljavil v dresu Maribora, je skromnejša klubska sezona, ob koncu je sicer redno igral, a zato prišel na priprave zdravstveno načet. Podobno je bilo lani novembra, ko je načrtno izpustil tekmo proti Danski, da je bil pravi za Kazahstan, proti kateremu je nato podal za oba gola Slovenije. Obenem rešuje tudi klubski status, potem ko je kot član Empolija leto preživel pri Sampdorii.

Drugi X-faktor: Josip Iličić

Ime, ki je ob objavi slovenskega seznama za evropsko prvenstvo tako doma kot v tujini zasenčilo Šeška in Oblaka. Virtuoz, ki ga je na vrhuncu kariere, po štirih golih na eni tekmi v izločilnih bojih Lige prvakov, sredi fantastične sezone pri Atalanti zaustavila pandemija.

Ko tudi vrnitev v Maribor ni več potekala po pričakovanjih, je lani jeseni sledil zasuk. Ante Šimundža mu je vrnil status, on pa mu je vrnil s pripravljenostjo in izrednimi predstavami, zlasti v spomladanskem delu Prve lige (pet golov in devet podaj v 2024). Navijaška podpora njegovi reprezentančni vrnitvi je rasla, selektor Kek pa je samo ponavljal, da so zanj in za vse vrata vedno odprta.

Po dveh letih in pol se je vrnil z briljantnim golom za zmago nad Armenijo – po podaji Stojanovića, s katerim je hitro obudil nevarno navezo na desni strani slovenske ekipe. Pri 36 letih je Kranjčan najstarejši reprezentant, s 17 goli tudi prvi strelec, z 81 nastopi drugi najizkušenejši. Navdih in poteza več, ki bi bila v končnici in ob morebitnih prekinitvah zlata vredna. As iz rokava, ki ga spoštujejo tudi tekmeci.