Kar nekaj ključnih mož izbranih vrst bo manjkalo zaradi dolgotrajnih okrevanj po težkih poškodbah, reprezentanca, ki je z najbolj zvenečimi imeni obstala v kvalifikacijah, je nedvomno Norveška, v naši postavi manjkajočih pa imamo tudi dva primera kazni, enega zaradi dopinga, drugega pa zaradi vpletenosti v športne stave.

THIBAUT COURTOIS – Belgijska reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo, kjer pa bo igrala brez izvrstnega vratarja madridskega Reala, ki si je avgusta lani strgal križne vezi. Že konec leta je 32-letnik, ki je za izbrano vrsto zbral 102 nastopa, napovedal, da bo izpustil turnir v Nemčiji. Poškodbo je že uspešno saniral in se je vrnil med vratnici kraljevega kluba, toda kot je sporočil belgijski selektor Domenico Tedesco, še ni v stanju, ko bi lahko odigral tako zahtevno tekmovanje, kot je Euro. Nastopil je na zadnjih dveh evropskih prvenstvih, pred tremi leti pa je z reprezentanco zaigral v četrtfinalu.

BEN WHITE – Na seznamu selektorja angleške reprezentance, ki se bo v skupinskem delu pomerila tudi s Slovenijo, Garetha Southgata ni bočnega branilca Arsenala. 26-letni nogometaš je za tri leve odigral štiri tekme, kot je razkril Southgate, pa se je sam odločil, da ne bo sodeloval v reprezentanci. Izbrano vrsto je "zaradi osebnih razlogov" zapustil med zadnjim svetovnim prvenstvom v Katarju. Kot so poročali angleški mediji, je razlog težav spor s selektorjevim pomočnikom Stevom Hollandom, kar je sicer Southgate demantiral.

MATS HUMMELS – 35-letni osrednji branilec dortmundske Borussie je letos zelo dobro igral v Ligi prvakov. Dolgoletni nemški reprezentant, ki je z elfom tudi postal svetovni prvak, je navdušil predvsem v polfinalu, ko je bil proti PSG-ju na obeh srečanjih izbran za najboljšega igralca. Za izbrano vrsto je odigral 78 tekem in dosegel pet golov. Kljub dobrim predstavam se je selektor Julian Nagelsmann odločil, da na domačem evropskem prvenstvu na izkušenega obrambnega igralca ne bo računal.

DAVID ALABA – Branilec madridskega Reala, ki igra na levem bočnem položaju ali pa v osrčju obrambe, je najbolj zveneče ime avstrijskega nogometa, toda reprezentanca bo morala turnir odigrati brez prvega zvezdnika in kapetana. 31-letni Dunajčan, ki je v izbrani vrsti odigral 105 tekem, mrežo pa je zatresel 15-krat, je bil ključen mož uspešnih avstrijskih kvalifikacij. Proti Villarrealu si je decembra poškodoval sprednjo križno vez levega kolena, zaradi česar je končal sezono in ostal brez nastopa na Euru. Vseeno bo Alaba prisoten na treningih varovancev Ralfa Rangnicka.

LUCAS HERNANDEZ – Drugo zaporedno veliko tekmovanje zaradi poškodbe izpušča obrambni igralec francoske reprezentance in PSG-ja. 28-letni levi bočni branilec, ki lahko igra tudi na mestu osrednjega, si je v polfinalu Lige prvakov strgal sprednjo križno vez v levem kolenu, zaradi katere bo z zelenic odsoten do konca leta 2024. Križno vez si je strgal tudi na prvi tekmi svetovnega prvenstva v Katarju pred dvema letoma. Za Francijo je do zdaj odigral 37 tekem, leta 2018 pa je bil član udarne enajsterice ob pohodu do naslova svetovnih prvakov.

PAUL POGBA – Ob naslovu svetovnega prvaka je v francoski enajsterici igral tudi Paul Pogba. 31-letni vezist je dres izbrane vrste oblekel na 91 tekmah, 11-krat pa se je v njem veselil zadetka. Februarja je bil nogometaš Juventusa kaznovan s štiriletno prepovedjo igranja. Lani avgusta so namreč v njegovem telesu našli previsoko stopnjo testosterona. Pogba je igral na dveh evropskih prvenstvih, tudi leta 2016, ko so les blues na domačem turnirju klonili v finalu. Štiriletna kazen verjetno pomeni kar konec kariere, zagotovo pa konec reprezentančne poti.

SANDRO TONALI – Tudi Italija, branilka naslova, je morala iz načrtov izpustiti eno ime zaradi prepovedi igranja. 24-letni vezist Newcastla, kamor je za 70 milijonov evrov prestopil lani iz Milana, je oktobra nato priznal, da je bil vpleten v nezakonite stave. Prejel je desetmesečno prepoved delovanja v nogometu, še šest mesecev pa bo moral hoditi na terapevtsko zdravljenje. Kazen mu je izrekla italijanska nogometna zveza. Zatem je prejel še pogojno kazen dveh mesecev prepovedi igranja angleške nogometne zveze. Za azzurre je nastopil na 15 tekmah.

GAVI – Čeprav je vezist Barcelone star šele 19 let, je postal nosilec tako v klubu kot v španski reprezentanci. Zato je bila njegova poškodba, ko si je novembra v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo proti Gruziji strgal križno vez desnega kolena, velik udarec tako za Barco kot za furio rojo. 27 nastopov je že zbral v reprezentančni majici. Veselil se je tudi petih zadetkov in bil ob prvem nastopu najmlajši debitant, zatem pa tudi najmlajši strelec v zgodovini izbrane vrste. Oba rekorda je nato popravil njegov klubski soigralec Lamine Yamal. Gavi je bil lani pomemben člen ekipe, ki je osvojila Ligo narodov.

MARTIN ØDEGAARD – 25-letni vezist Arsenala je v dresu norveške debitiral že z dobrimi 15 leti, kar je rekord te reprezentance. Je tako kapetan topničarjev kot izbrane vrste, za katero je na 57 tekmah dosegel tri gole. Norveška je znova ostala brez velikega tekmovanja. Na svetovnem prvenstvu je nazadnje igrala v Franciji leta 1998, na evropskem pa dve leti pozneje, ko sta turnir gostili Belgija in Nizozemska. V kvalifikacijah za letošnje prvenstvo je v skupini zaostala za Španijo in Škotsko.

ALEXANDER ISAK – V kvalifikacijah je bila neuspešna tudi Švedska, ki po dolgih letih izpušča dve veliki tekmovanji zapored, saj je po neuspehu v kvalifikacijah manjkala tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu. 24-letni napadalec Newcastla, ki je za modro-rumene na 44 tekmah dal deset golov, je s Švedsko nastopil na zadnjem evropskem prvenstvu, na katerem je po dobrem skupinskem delu izpadla v osmini finala proti Ukrajini. V kvalifikacijah za letošnji Euro so Švedi v skupini zaostali za Belgijci in Avstrijci.

ERLING HALAAND – Po neuspešnih norveških kvalifikacijah je brez Eura ostal tudi eden najboljših napadalcev na svetu, ki blesti v dresu Manchester Cityja, s katerim je letos četrtič zapored osvojil Premier ligo. Toda še naprej ostaja brez reprezentančnega uspeha. 23-letni nogometaš je za Norveško na 31 tekmah dosegel kar 27 zadetkov, tako da je že zdaj drugi najboljši strelec v zgodovini izbrane vrste. Ker je rojen v Leedsu, je imel možnost igranja tudi za Anglijo, toda njegova želja je bila vedno Norveška.