Pragmatičnost, izid in fizičnost so Kekova vodila

Srce bije spet hitreje ob igrah moške članske reprezentance Slovenije, ki je v tretjem kvalifikacijskem oknu le pograbila priložnost in se uvrstila na 24 ekip razširjeno evropsko prvenstvo. Foto: BoBo

Kakšne pa so razlike med prvim in drugim Kekovim selektorskim obdobjem? Drugo je veliko bolj umirjeno kot prvo, pri čemer je v tekoči petletki dobil drugo in še tretjo priložnost, da je prilagodil in na novo zastavil okostje ekipe.

Prvič je Kek v štirih letih vodil Slovenijo na 49 tekmah, nato je po zmagi nad Srbijo pomahal v slovo z izkupičkom 20 zmag, devet remijev in 20 porazov ter razliko v golih 61:45 (1,41 točke/tekmo). Zdaj Kek odhaja na Euro 2024 s 55 tekmami v petih letih in izkupičkom 27 zmag, 16 remijev in 12 porazov ob razliki v golih 86:50 (1,76 točke/tekmo).

Enkrat že med 13 najboljšimi v Evropi

Pred 13 leti je Mariborčan odšel po neuspehu v kvalifikacijah za Euro 2012, ko je ostal močan priokus, da je takratna izbrana vrsta zapravila priložnost za vrhunec generacije, ki je na Fifini lestvici zasedala 15. mesto. Ob zdajšnjem odhodu v Nemčijo vlada podoben občutek kot pred poletom v Južno Afriko, da se zgodba zdajšnje reprezentance šele začenja.

A tekmovalno je med sodelovanjem Slovenije na obeh velikih turnirjih ena občutna razlika: na SP-ju 2010 so bili Slovenci ena od zgolj 13 evropskih ekip, na Euru 2024 pa igra 24 reprezentanc stare celine.

Hočeš nočeš je pragmatičnost vrlina

"Kje so tukaj naše prednosti? To boste morali vprašati tekmece. Sam se ne mislim hvaliti, pa tudi ne povedati, kar zanima marsikoga," je odgovoril selektor na MMC-jevo vprašanje, kaj je prednost slovenske nogometne reprezentance v boju za uresničitev sanj in preboj v izločilne boje, za kar mogoče zadostuje že tretje mesto v skupini.

"Slovenija je na svoj način prišla do tega evropskega prvenstva. Enkrat boljša, drugič slabša, dejstvo pa je, da imamo ogrodje ekipe, ki je dovolj mlado. Če gledaš nekatere druge reprezentance, smo še precej zeleni po številu nastopov," je poudaril Kek. In hitro nadaljeval: "Ampak to je leporečje. Mladi, atraktivni, napadalni ... Na vse to skupaj pozabite. Mene zanima izid. Mene zanima, kako bomo videti v vedenju in vsem, in tudi če ne slišite radi – pragmatičnost je ena izmed velikih odlik naše reprezentance."

Standardizacija ekipe

Izid – beri prvo napredovanje – bo torej lovila pragmatična ekipa Slovencev, ki je na papirju v primerjavi s tekmeci v skupini C res najmanj izkušena, navsezadnje nima udeležencev preteklih velikih tekmovanj, reprezentanca pa kot edina izmed četverice ni igrala na zadnjem svetovnem prvenstvu v Katarju.

Kakšno Slovenijo lahko pričakujemo? "Borbeno, disciplinirano in pragmatično ter, upajmo, nevarno v napadu. Obstaja določena hierarhija, ker so si nekateri nosilci to priigrali na igrišču. Standardizacija ekipe je pomenila tudi več avtomatizmov, kar se pozna na kakovosti igre," je Kek nakazal, da velikih sprememb v začetni enajsterici za uvodno tekmo z Danci ne bo, potem ko se je med kvalifikacijami izkristalizirala udarna postava.

"Danska, Srbija in Anglija so ekipe, proti katerim si ne smemo dovoliti, da bi bili videti tako kot proti Malti. Če imamo težave s fizično pripravljenostjo, bodo hitro težave. Upam, da se fantje tega zavedajo. Na Brdu se zagotovo ne bodo le sprehajali," je zdaj 62-letni Mariborčan poudaril kritični dejavnik za izpeljavo želenega – fizična moč in tekaška sposobnost igralcev.

Pred petimi leti ekipa Oblaka in Iličića

21. marca 2019 je Kek na prvi tekmi svojega drugega selektorskega obdobja na gostovanju v Izraelu (1:1) na igrišče poslal naslednjo enajsterico:

Oblak;

Stojanović, Struna, Mevlja, Jokić (K);

Kurtić, Krhin, Zajc;

Iličić, Šporar, Verbič.

V primerjavi z zadnjo tekmo prvega obdobja, 11. oktobra 2011, proti Srbiiji (1:0) so v njegovem izboru ostali Jokić, Krhin in Iličić. Po SP-ju 2010 je Josip Iličić eksplodiral pri Mariboru, sledila sta prehod v Palermo in čaranje v Serii A. Navijači so zahtevali njegovo vključitev v takratno prvo postavo reprezentance, a to Keku ni ravno uspelo.

Neuspeh v kvalifikacijah za EP 2020 in SP 2022

Osem let pozneje se je izbrana vrsta začela graditi okoli Iličića v napadu in okoli novega kapetana Jana Oblaka v obrambi. Slovenija je po šestih krogih boja za Euro 2020 zasedala drugo mesto, a nato v črnem oktobru izgubila vse možnosti za eno od prvih dveh mest, ki sta vodili na panevropsko prvenstvo.

Slovenija je kvalifikacije za 2022 začela odlično – s sploh prvo zmago nad Hrvaško –, a nadaljevanje je bilo slabše in hitro ostala brez možnosti za preboj na veliko tekmovanje. Zaradi zimskega SP-ja v Katarju je predtem prišla še Liga narodov 2022. Poraz s Švedsko (0:2), polom v Srbiji (1:4) in Kekov selektorski stolček se je zatresel. A urnik štirih tekem v juniju je prinesel hitro olajšanje: remija na Norveškem in doma s Srbi po hitrem zaostanku z 0:2. Zadela sta Adam Gnezda Čerin in Benjamin Šeško, nova stebra reprezentance.

Vrnitev preverjenega Kekovega sistema

Jeseni se je obstalo v B Ligi narodov z domačo zmago nad Norvežani (2:1) in remijem pri Švedih (1:1), pri čemer se je selektor Kek vrnil k sistemu 4-4-2, s katerim je žel uspeh v prvem selektorskem obdobju. V kvalifikacijskem letu 2023 ni bilo več odstopanja od sistema, zdaj se je le še dopolnjeval z želenimi igralci.

Rekordnih 22 točk v kvalifikacijah s sedmimi zmagami in remijem ob dveh porazih je plod trdne obrambne vrste, ki se je uigrala okoli Jake Bijola in kapetana Oblaka v vratih. A v nasprotju s preteklimi leti je Slovenija dočakala učinkovit napad, ki je znal izkoriščati priložnosti s kemijo naveze Šeško-Šporar.

Kekova pragmatičnost je prišla do izraza ob novembrskem zaključku kvalifikacij, ko je zaradi načetih igralcev prilagodil začetno enajsterico proti Danski (1:2), ob tem pa vse sile usmeril v zadnjo domačo tekmo proti Kazahstanu (2:1), ki je tudi potrdila nastop na evropskem prvenstvu.

Kolikokrat se lahko ponovi "Portugalska"?

Začetna enajsterica ob marčevski zmagi nad Portugalsko (2:0) je izkristalizirana udarna postava Slovenije na podlagi iger v Ligi narodov 2022 in evropskih kvalifikacijah za EP v letu 2023. Edina sprememba je bila zaradi različno uspešnih klubskih predstav vrnitev Sandija Lovrića namesto Jana Mlakarja.

26. marca 2023 je proti Portugalski (2:0) doma tekmo začela naslednja enajsterica Slovenije:

Oblak (K);

Karničnik, Blažič, Bijol, Janža;

Stojanović, Elšnik, Gnezda Čerin, Lovrić;

Šeško, Šporar.

V primerjavi s prvo tekmo druge Kekove ere so v udarni postavi pet let pozneje ostali le vratar Jan Oblak, Petar Stojanović, a ne več kot branilec, in napadalec Andraž Šporar.

Udarna postava Slovenije, ki je poskrbela za pet zmag na zadnjih šestih kvalifikacijskih tekmah in uvrstitev na Euro 2024. Vratar in kapetan Oblak (številka 1), branilci Karničnik (2), Bijol (6), Blažič (5) in Janža (13), vezisti Stojanović (20), Gnezda Čerin (22), Elšnik (21) in Mlakar (17) ter napadalca Šporar (9) in Šeško (11). Foto: www.alesfevzer.com

Enajsterica, kjer je največja uganka levo krilo

Oblaku je Kek izpolnil željo in mu zaupal kapetanski trak. Pred njim se je zgradila obramba okoli Jake Bijola. Sprva je kazalo, da bo njegov partner v osrčju obrambe David Brekalo, a je po njegovi poškodbi priložnost z obema rokama pograbil Miha Blažič. A zdaj je načet Koprčan in Brekalo bi se lahko vrnil v udarno postavo.

Žan Karničnik je na desnem boku omogočil eno ključnih Kekovih prilagoditev: od tretjega kroga kvalifikacij Petar Stojanović igra na desnem krilu na sredini, kar je bil navsezadnje njegov nogometni položaj v mlajših kategorijah. Levi bočni položaj obrambe je zasedel Erik Janža, na katerega je selektor moral nekaj časa čakati zaradi njegove poškodbe, zdaj pa je Prekmurec zasidran v začetni postavi.

Adam Gnezda Čerin je začel kot partner Jasmina Kurtića, a je v zadnjih dveh letih prevzel vlogo motorja na sredini, kjer ga dopolnjuje Timi Max Elšnik, še drugi predstavnik domače 1. SNL v udarni postavi. V kvalifikacijah je levo krilo prevzel Jan Mlakar, ki pa je moral spomladi proti Portugalcem prepustiti mesto Sandiju Lovriću. Avstrijski Hrvat, ki se je odločil za Slovenijo, se je nato poškodoval in je bil vprašljiv za sam EP.

V napadu je Benjamin Šeško že v Ligi narodov postal prvo slovensko orožje, kar je v letu 2023 samo še stopnjeval, pri čemer je bila ključna ustvarjena kemija s partnerjem v napadu. Andraž Šporar omogoča, da Slovenija igra z dvema klasičnima napadalcema, kar postaja že redkost.

Slabost: prekinitve in skok

V primerjavi s preteklostjo se je največja konkurenca za mesta zgostila v napadu, kjer napadalci, kot sta Žan Celar in Žan Vipotnik, tekmujejo za vlogo prve menjave. Obenem reprezentančna vrnitev Iličića prinaša dodatne rešitve v končnicah in ob prekinitvah.

Pri teh je Slovenija dosegla dva gola neposredno iz prostih udarcev, en zadetek pa iz kota. Sočasno je Slovenija v kvalifikacijah prikazala slabosti po prekinitvah in zlasti visokih podajah. Pet od devetih prejetih golov je prejela iz predložkov v kazenski prostor.

Adut: protinapad in zadnje podaje v napad

Ob skrčenju reprezentančnih dni v običajni sezoni se je pomen prekinitev v reprezentančnem nogometu še povečuje, zaradi česar je ključna uigranost ne samo ožje obrambe, temveč celotne zasedbe, ko nima žoge.

Napadalno je Slovenija podhranjena v skoku, saj je bil, zanimivo, samo uvodni kvalifikacijski gol Brekala v Astani dosežen z glavo, večina zadetkov pa je padla po natančnih zadnjih podajah po tleh. Nekaj tudi po hitrih prehodih oziroma protinapadih, kot je bil nazadnje Verbičev gol za potrditev preboja na Euro.