Leta 490 pred Kristusom je na polju pri Maratonu na severu Atike izbruhnil spopad med številčno podrejenimi Atenci in preštevilnimi Perzijci, ki so se ravno dobro izkrcali na polotoku, ki so ga obvladovale Atene.

Atencem z zavezniki je nekako uspelo poraziti perzijsko invazijo in v svoje presveto mesto so hitro poslali novico o nepričakovani zmagi. Tekač po imenu Fejdipides je od Maratona do Akropole nad Atenami pretekel 26 milj oziroma 42 kilometrov, vdrl v narodno skupščino in zavpil: "Nike! Nike! Nenikekiam." ("Zmaga! Zmaga! Radujte se, zmagali smo."). Ob teh besedah se je Fejdipides zgrudil in umrl.

Dve napaki: zapis 650 let pozneje in pesem iz 19. stoletja

Vsaj tako je prvi zapisal rimski zgodovinar Lucian sredi 2. stoletja po Kristusu oziroma približno 650 let po znameniti bitki pri Maratonu. Pri tem se je Rimljan skliceval na Herodota, očeta zgodovine. Romantični zanos 19. stoletja je ob odkrivanju grške antike in sočasnem boju Grkov za osamosvojitev izpod otomanskih Turkov prinesel močan kulturni odziv pri Britancih.

Robert Browning je Lucianov zapis leta 1879 pretvoril v pesem Pheidippides, ki je navdihnila očeta modernih olimpijskih iger Pierra de Coubertina, da so ob obuditvi antičnega športnega festivala iznašli prav posebno olimpijsko disciplino – maraton oziroma tek na 42 kilometrov in še dodatnih 195 metrov.

Iznajden tek uspešnica prvih modernih olimpijskih iger

10. aprila 1896 je med 17 vzdržljivostnimi tekači iz petih držav slavil Spiridon Luis pred rojakom Harlilaosom Vasilakosom in Madžarom Gyulo Kellnerjem. Tedaj 26-letnik iz predmestja Aten je z novo maratonsko razdaljo opravil v manj kot treh urah in tek je postal legendaren. Že leto zatem se je v Bostonu rodil najstarejši mednarodni maraton in maratonska tekaška norija se je začela. Od tedaj je maraton zasidran kot sklepni vrhunec vsakokratnih olimpijskih iger.

Herodot pisal o Fejdipidesu, a z drugim epskim podvigom

Vendar poznavalci stare Grčije in zlasti 5. stoletja so že zgodaj opozorili, da v mitu marsikaj ne drži oziroma je močno vprašljiv. Lucian je namreč edini antični vir, ki je tekača poimenoval Fejdipides, pri čemer gre za ime in tekača, o katerem se je dejansko razpisal Herodot.

Oče zgodovine je namreč opisal dogodek nekaj dni pred bitko pri Maratonu. Atenski generali so v Sparto poslali profesionalnega dnevnega tekača po imenu Fejdipides s prošnjo za vojaško pomoč. Do večera naslednjega dne naj bi Atenec že prišel v Sparto, kar pomeni, da je pretekel okoli 250 kilometrov in predal sporočilo.

Herodot nato piše, da so bili Špartanci ganjeni in pripravljeni pomagati svojim tekmecem za prevlado v stari Grčiji, a Lakonci niso mogli takoj odposlati vojaške odprave, ker bi bilo to v nasprotju z njihovimi vojaškimi zakoni. Ker je bil že deveti dan meseca, po spartanskih zakonih namreč niso mogli odposlati odprave pred polno luno, na katero so morali počakati. V tem času so Atenci že zmagali pri Maratonu pod poveljstvom Hipije in Pisistrata.

Navedba, da je tekel za mesto tudi pozneje

Zavrnitev oziroma odlog vojaške pomoči je nazaj sporočil isti tekaš Fejdipides, ki je na poti nazaj srečal boga Pana, kar je pozneje privedlo do gradnje svetišča na račun Atencev. Herodot med drugim v odstavkih, ki govorijo o teku Fejdipidesa, navaja tudi, da so Atene tudi pozneje potrebovale njegove tekaške storitve, iz česar je mogoče sklepati, da ni bil tekač iz Maratona, še manj da je umrl ob maratonu.

Letalci leta 1982 dokazali spartatlon

Ko je bilo tudi v britanski znanstveni srenji doseženo soglasje, da je mit o Fejdipidesu bolj romantična pomota iz 19. stoletja, se je rodila ideja o pravem epskem teku, ki bi počastila življenje profesionalnih antičnih tekačev, ki so za dober denar prenašali pomembna sporočila med grškimi državami. Poveljnik britanskega letalstva John Foden je s svojim tekaškim krožkom leta 1982 kot prvi uradno pretekel pravi Fejdipidesov tek od Aten do Sparte in dokazal, da je omenjeno razdaljo res mogoče preteči v manj kot dveh dneh. Zmagal je John Scholtens s časom 34 ur in 30 minut, medtem ko je bil Foden drugi s 37 urami in 37 minutami.

Rodil se je spartalon, ki uradno meri 246 kilometrov, torej je skorajda šestkrat daljši od maratona. Tako, če ste premagali maratonsko razdaljo, vas mogoče zdaj zamika epski tek, ki ga je v resnici izpeljal Fejdipides, in to v obe smeri. Pri uradnem spartalonu se vseeno teče le od Aten do Sparte.