25-letni Kranjec je bil v lanski sezoni šesti veleslalomist v točkovanju svetovnega pokala, kar mu je prineslo preboj v elitno sedmerico veleslalomistov. S tretjim mestom v Alta Badii je prekinil 16 let dolgo sušo, saj slovenski veleslalom tako dolgo ni imel nobenega smučarja na stopničkah. Na novo sezono, ki se bo začela v nedeljo v Söldnu (prenos na TV SLO 2; dan prej bo na ledeniku Rettenbach ženski veleslalom), je Kranjec zelo dobro pripravljen, očitno mu niti samozavesti ne manjka, saj govori tudi o zmagi, kar bi bilo v konkurenci mojstrov, kot so Hirscher, Pinturault in Kristoffersen, pravi podvig.

Na Hintertuxu ste pred odhodom v Sölden opravili zadnje treninge. Precej toplo je bilo še takrat, ste lahko normalno trenirali?
Smo. Pogoji so bili dobri, trening je uspel, vsaj glede na razmere, ki vladajo na ledenikih.

Imeli ste najbrž bolj led kot sneg?
Načeloma res ni bilo veliko snega, ampak vsaj v Hintertuxu, kjer smo trenirali večino časa, je bilo nekaj umetnega snega in ni bil samo led. Letos je sicer na ledenikih daleč najslabše stanje. Očitno gre za posledico globalnega segrevanja, no letos tudi skoraj ni bilo kakšnih snežnih padavin v septembru in oktobru.

Zdaj ste že v Söldnu na prizorišču prve tekme. Kakšne so razmere?
Kar v redu. Podlaga je narejena z vodo. Je pa nekaj kamnov in robniki hitro izgubijo ostrino.

V pripravljalnem obdobju ste bili na snegu okrog 50 dni. Kaj to pomeni?
50 dni nič ne pomaga, če nisi treniral kakovostno in če ni bilo pravega fokusa. Če pa narediš veliko kakovostnih zavojev, je seveda dobrodošlo, da imaš veliko takšnih treningov. Mislim, da smo letos naredili veliko dobrih dni.

Koliko od 50 dni je bilo dobrih?
Večina. Imeli smo sicer različne razmere, predvsem v Ushuaii, ampak smo vseeno lahko naredili dober trening. Dobil sem veliko informacij o materialu, naredili smo veliko različnih treningov na različnih podlagah, kar je dalo dodatne informacije, kako smučati na različnih podlagah. Poudarek je bil na izvedbi, na tehniki, mislim, da je res dobro uspelo.

Lani je tekma v Söldnu zaradi močnega vetra odpadla, leto prej pa ste bili četrti, za Pinturaultom, Hirscherjem in Neureutherjem, a pred Ligetyjem. Bi bilo lepo ponoviti ta rezultat, kajne?
Četrto mesto je super, ampak, ko si tako blizu, si želiš stopničk. Nočem pa si postavljati kakšnih rezultatskih ciljev. V ospredju naj bo odlična izvedba, da torej res pokažem tisto, kar znam. Sem samozavesten, dobro se smučam in to je najboljša popotnica.

V lanski zimi ste bili prvič na zmagovalnem odru tekme svetovnega pokala. V Alti Badii ste osvojili tretje mesto. Ste si večkrat ogledali posnetek svojega smučanja?
Nekajkrat sem si pogledal obe vožnji, svoje dobre nastope vedno rad pogledam. Lepi spomini ...

Reporter TV SLO Urban Laurenčič je bil povsem vzhičen, saj je le dočakal dan, da je slovenski veleslalomist prišel na zmagovalni oder. Ste bili ob ogledu posnetka tudi vi kaj čustveni?
Seveda, dobiš kar kurjo polt. Lepo je videti oziroma slišati, ko se komentator tako vživi v dogajanje in tako močno navija zate. Upam, da bo lahko pokomentiral tudi kakšno mojo zmago.

Kje bi bil idealen teren, da premagate vso konkurenco in razveselite kolega Urbana?
Ni pomembno, če bi pa že moral izbirati, bi bilo najlepše zmagati doma, v Kranjski Gori.

Pri smučanju morate tekmovalci dobro vedeti, kje in kdaj smučati na polno in kje je pametneje biti malce previden. Se pogosto uštejete?
Ušteješ se vedno lahko, a boljši smučar, kot si, in več izkušenj, kot imaš, lažje najdeš pravo mero tveganja. Pomembno je tudi, da si tehnično podkovan, saj potem popoln napad ni tako tvegan.

Pomemben je tudi ogled proge. Koliko časa vam to vzame?
Na tekmah od pol ure do 40 minut. Progo si poskušam ogledati tudi na treningih, a na tekmah seveda posvetiš temu več časa. Tudi trener pove svoje mnenje in se pogovorimo. Sploh pred prvo vožnjo si moraš dobro ogledati progo, prej namreč nimaš nobenega preizkusa. Potem si lahko na progi bolj samozavesten.

Strmina v Söldnu vam ustreza, kajne?
Mi ustreza. Teren je seveda zahteven, si na ledeniku, 3.000 metrov visoko, dobro moraš biti pripravljen.

Je sploh kakšen teren, za katerega bi lahko rekli, da je lahek?
Lahko ni nikjer, vsaka proga ima svoje pasti. Morda je le Beaver Creek malce lažji.

Prav Beaver Creek bo 2. decembra gostil naslednji veleslalom. Vas kaj moti, ker bo treba v Severno Ameriko potovati le za eno tekmo?
Ne. Saj tam naredimo tudi dober trening. V Ameriko rad hodim, čeprav samo za eno tekmo.

Veleslalomisti greste nato v Val d'Isere, sledi pa "vaša" Alta Badia!
Tja grem vsako leto gotovo zelo rad, ne le zaradi dobrih rezultatov, ki jih dosegam. Dolomiti so mi enostavno všeč, dober sneg je tam, čudovita narava ...

Svojega Kitzbühla pa veleslalomisti nimate ...
Kitzbühel je res edinstven, imamo pa zato Adelboden, Alto Badio, tudi Kranjsko Goro ... To so za veleslalomiste največje tekme.

Imate kje še neporavnane račune?
Najmanj sem do zdaj gotovo pokazal v Garmischu, saj še nisem bil med prvih 15. Tudi v Beaver Creeku še nisem imel posebnega rezultata.

Z Rossignolom pravite, da odlično sodelujete, prav tako s serviserjem Barnabo Greppijem. Se kdaj tudi zgodi, da s pripravo smuči niste zadovoljni in naravnost poveste, da je bilo slabo?
Na ta način ne, povem pa vedno svoje občutke. Da so recimo smuči držale premalo ali preveč. To ne pomeni, da kaj obsojam, a včasih smučaš na podlagi, kjer gre za čisti led ali agresiven sneg. Vem pa, da Greppi naredi vse po najboljših močeh. Vzdušje med nami je sproščeno, zelo dobro se razumemo.

Ima Greppi proste roke pri izbiri maže in pri izbiri, kako ostri bodo robniki?
V izbiro maže se ne spuščam, saj to ne vpliva na moje smučanje, tu gre le za hitrost, kar z občutki nima zveze. Glede robnikov pa se veliko pogovarjamo, predvsem v pripravljalnem obdobju. Iščemo seveda optimalno varianto.

Tudi prehrana športnika je zelo pomemben dejavnik uspeha. Kako je s tem v reprezentanci?
Strinjam se, da je prehrana pomembna. Z ekipo smo večinoma v apartmajih in jemo hrano, ki je zdrava in primerna za športnike. Tudi doma poskušam jesti čim bolj zdravo, tako da je jedilnik raznolik z dovolj
beljakovinami.

Greste v sezono z isto težo kot lani?
Z zelo podobno, morda imam en kilogram več.

Glede mišične mase pa tako nimate težav, saj veljate za močnega, odlično telesno pripravljenega smučarja ...
Drži, s tem nimam težav. Niti nimam želje, da bi pridobil 5 kg. No, če bi v naslednjih letih pridobil še kilogram ali dva, pa tudi ne bo nič narobe.

Novo sezono začenjate kot član elitne veleslalomske sedmerice. Ali to kaj veliko spremeni?
Načeloma ne, razen tega, da bom imel res lepo progo. Priprava na tekmo je ista, če imam številko 1 ali 20.

Bi si v Söldnu bolj želeli številke 1 ali 3?
Katera koli številka bo v redu in se ne bom obremenjeval. No, morda bi vseeno za prvo tekmo raje izbral trojko. A tudi z enko bi bil zadovoljen, lani sem si jo želel ob koncu sezone.

Henrik Kristoffersen je v pogovoru za Radio Slovenija svojega velikega tekmeca Marcela Hirscherja označil za dobrega prijatelja. Lahko to verjamete, saj sta na tekmovanjih kdaj kot pes in mačka?
Ne vem, kaj zanj pomeni dobra prijatelja. Ko ju vidim med pogovorom, se mi zdi, da imata dober odnos. No, na pijačo najbrž ravno ne gresta, pa saj niti ni časa, da bi se več družila.

Ste veseli, da tekmujete v času Marcela Hirscherja, ki ga nekateri štejejo kar za najboljšega vseh časov? Ali pa si mislite, da ste ob tekmovalcu, ki tako prevladuje, avtomatično eno mesto slabši?
Po eni strani je smučati s takšnim velemojstrom privilegij in dodatna motivacija, da ga premagaš. Načeloma si ravno ne govorim tega, da sem eno mesto slabši. Vsak je premagljiv, res pa je, da je njega zelo težko premagati. A pred vsako tekmo verjamem, da je to mogoče.