Norveško prizorišče je naslednik Planice pri organizaciji nordijskega svetovnega prvenstva. Februarja lani je bil pod Poncami največji zimskošportni dogodek do zdaj v Sloveniji, za uspeh tekmovalnega dela pa so poskrbeli skakalci. Najprej so v postavi Nika Križnar, Ema Klinec, Timi Zajc in Anže Lanišek na mešani ekipni tekmi dobili bron. Nadgradnja jim je uspela na Bloudkovi velikanki, kjer se je najprej Zajc okitil z zlato medaljo, zlato snežinko pa je nato ujel še z Laniškom, Lovrom Kosom in Žigo Jelarjem na moštveni preizkušnji.

Smetana nordijskega smučanja za kolajne v Trondheimu

Najuspešnejša država pod Poncami je bila pričakovano Norveška, že 13. zapored na tovrstnih tekmovanjih. Domovina nordijskega smučanja bo šestič gostila svetovno prvenstvo, drugič v Trondheimu, kjer se bodo kolajne delile med 26. februarjem in 9. marcem. Najvišje cilje bodo imeli na Norveškem skakalci in skakalke z dobitnico velikega kristalnega globusa v pretekli zimi Niko Prevc na čelu.

Na 44. svetovnem prvenstvu nordijskih disciplin se bodo v petek, 28. februarja, skakalke merile ne srednji napravi, dan pozneje pa jih čaka na njej še ekipna tekma. Nedelja, 2. marca, prinaša tekmo skakalcev na srednji napravi, sreda, 5. marca, pa mešano ekipno preizkušnjo na veliki. Dan zatem bodo orli branili zlato medaljo na moštveni preizkušnji na veliki napravi, kjer se bodo v petek, 7. marca, delile medalje skakalkam, dan pozneje pa še skakalcem.

Zajc je postal tretji slovenski skakalec z naslovom svetovnega prvaka po Franciju Petku in Roku Benkoviču. Dve posamični kolajni je osvojil Peter Prevc, eno pa Lanišek. Na ekipnih tekmah imajo orli ob zlatu iz Planice še brona iz Oberstdorfa 2005 in Osla 2011. Skakalke imajo v svoji zbirki tri žlahtne snežinke, vse iz Oberstdorfa 2021, kjer so bile na moštveni tekmi druge, Klinec je bila zlata na veliki, Križnar pa bronasta na srednji skakalnici.

Slovenski smučarski tek se lahko pohvali s petimi medaljami, za vse so poskrbela dekleta. Pri treh je sodelovala Anamarija Lampič, ki pa je presedlala v biatlon. Slovenija trenutno nima tekmovalca, ki bi lahko posegel po najvišjih mestih. V nordijski kombinaciji še čaka na prvo odličje, je pa na poletni veliki nagradi Slovenija presenetila z zmago na mešani ekipni tekmi, Ema Volavšek pa je v preteklosti že dokazala, da je konkurenčna najboljšim kombinatorkam.

Po 34 letih svetovno prvenstvo v alpskem smučanju znova v Saalbachu

48. svetovno prvenstvo v alpskem smučanju bo med 4. in 16. februarjem v Saalbachu, ki bo drugič gostil tovrstno tekmovanje, Avstrija pa sicer že desetič. Avstrija je tako v moški kot ženski konkurenci tudi daleč najuspešnejša država svetovnih prvenstev, toda na zadnjem v Courchevelu in Meribelu v Franciji je več kolajn dobila Norveška (9), Švica pa je bila s po tremi zlatimi in srebrnimi ter enim bronom najuspešnejša. Slovenski alpski smučarji so jih do zdaj osvojili 23, 14 od osamosvojitve dalje.

Kar devet medalj je prismučala Tina Maze, ki ima v bogati zbirki štiri zlate snežinke. Svetovna prvakinja je postala leta 2011 v Garmischu v veleslalomu, 2013 v Schladmingu v superveleslalomu, leta 2015 v Vailu pa v superkombinaciji in v smuku. Ilka Štuhec je bila dvakrat svetovna prvakinja v smuku (St. Moritz 2017 in Are 2019), Mateja Svet, ki ima pet odličij s svetovnega prvenstva, pa je bila leta 1989 v Vailu slalomska svetovna prvakinja. Medalje so osvojili še Boris Strel, Bojan Križaj, Tomaž Čižman, Nataša Bokal, Urška Hrovat, Mitja Kunc in Štefan Hadalin, ki je bil v Areju dan po smukaškem slavju Ilke srebrn v kombinaciji, kar je zadnja slovenska medalja.

Letos bo glavni slovenski adut za kolajno Žan Kranjec, olimpijski podprvak, ki ga veleslalomska preizkušnja svetovnega prvenstva čaka v petek, 14. februarja. V Saalbachu, kjer bodo podelili 11 kompletov medalj, se bo sicer 4. februarja prvenstvo začelo z ekipno paralelno tekmo. 6. februarja bodo medalje razdelili superveleslalomistkam, 7. superveleslalomistom, 8. smukačicam, 9. pa smukačem. 11. februarja bo na sporedu ekipna tekma v kombinaciji smučark, dan zatem še smučarjev. Veleslalomistke se bodo za odličja borile 13. februarja, slalomistke 15., slalomisti pa za konec prvenstva 16.

Biatlonci in deskarji na vrhuncu zime v Švici

Svetovno prvenstvo v biatlonu je vsakoletni dogodek. V tej zimi ga bo med 12. in 23. februarjem gostil Lenzerheide. Sploh prvič bo Švica organizirala tovrstno tekmovanje v celoti. Leta 1985 ga je skupaj z Ruhpoldingom. Tedaj so v Nemčiji tekmovali biatlonci, Egg am Etzel v Švici pa je bilo prizorišče tekem biatlonk. Slovenija je do zdaj na svetovnih prvenstvih osvojila pet medalj. Tri posamične je pod slovensko zastavo dobil Jakov Fak, ki je dvakrat postal tudi svetovni prvak, eno pa si je priboril še, ko je tekmoval za Hrvaško. Srebrno kolajno ima v svoji zbirki Teja Gregorin, leta 2012 pa je srebro osvojila mešana štafeta.

Švica bo med 16. in 30. marcem gostila tudi svetovno prvenstvo v deskanju na snegu. Drugič bo pripravila tovrstno tekmovanje, a prvič v Engadinu. Slovensko deskanje ima s svetovnih prvenstev 12 kolajn, od tega deset alpski deskarji, ki bodo imeli tudi v Švici visoke cilje. Zadnje odličje je pred petimi leti v Utahu prideskal Tim Mastnak, ki je bil v paralelnem veleslalomu srebrn. Štiri leta predtem je enak dosežek uspel Žanu Koširju, Rok Marguč pa ima kar pet kolajn s svetovnih prvenstev. Leta 2013 je bil v Stonehamu zlat v paralelnem slalomu. Svetovna prvaka sta postala predtem že Dejan Košir in Rok Flander, oba v paralelnem veleslalomu. Deskarji in deskarke se bodo za odličja v paralelnem veleslalomu pomerili 20. marca, dva dni pozneje pa še v paralelnem slalomu. Mešana paralelna tekma bo 23. marca.