Podobno kot lani so tudi letos imena dobitnikov osrednjih državnih priznanj za dosežke na področju kulture razgrnili slab mesec pred podelitvijo, ki se tradicionalno odvije na predvečer slovenskega kulturnega praznika. Nagrajence so v veliki dvorani SNG Opere in baleta Ljubljana razglasili predsednik Vinko Möderndorfer in člani upravnega odbora Prešernovega sklada, zbrane pa je ob tej priložnosti pozdravil tudi minister za kulturo Tone Peršak.

Individualen glas, ki je slovensko poezijo pomagal usmeriti na pravo pot
Boris A. Novak je nagrajen za prepoznaven ustvarjalni opus. Pesnik, dramatik in prevajalec, ki je prav tako publicist, angažiran javni intelektualec, literarni znanstvenik in univerzitetni predavatelj, "slovensko literarno in, širše, kulturno krajino pomembno oblikuje že 40 let", beremo v utemeljitvi. "Čeprav je na oder slovenske poezije stopil še v času, ko se je pesmi pri nas pisalo in bralo predvsem v skladu z idejno-estetskimi postulati radikalnega, poznega modernizma, je prav z Novakom slovenska poezija našla sladostrasten, tenkočuten in zastrašujoče okreten, imaginativno nebrzdan, pa po potrebi oblikovno tudi discipliniran, prepoznavno individualen glas, ki jo je v pomembni meri pomagal usmeriti na novo pot," je v utemeljitvi še zapisal Goran Dekleva. Spomnil je na Novakov hvaljeni ep Vrata nepovrata, v katerem je pesnik porabil vse svoje veščine in zaposlil ves register pesniških postopkov.

Izrazne globine, ki so zaznamovale slovensko baletno umetnost 20. stoletja
Baletni solist, koreograf, režiser in dolgoletni vodja ljubljanskega baleta Janez Mejač je s svojim neizmerljivim plesnim opusom in umetniškimi izraznimi globinami zaznamoval slovensko baletno umetnost 20. stoletja". Nastopil je v 84 solističnih vlogah, ki jih je oblikoval s 26 domačimi in tujimi koreografi. Imel je pravšnjo moč, talent in tudi dovolj strasti, da je lahko vzdržal v zahtevni baletni umetnosti, vse dokler je obvladal svoje telo, je v utemeljitvi nagrade zapisala Daliborka Podboj. "Mejač se je baletu z dušo in srcem brezpogojno razdajal, tudi z vso energijo, ki jo je glede na svoj obsežni opus imel v izobilju, ko ga nikakor ni mogla ustaviti zasedenost v gledališču, da ne bi baletne umetnosti širil po odrih in krajih zunaj Ljubljane."

Dobitniki nagrad Prešernovega sklada
Akademski snemalec Marko Brdar je nagrajen za filmski opus zadnjih dveh leti. Med drugim je sodeloval pri filmih Ivana Janeza Burgerja in Družinica Jana Cvitkoviča in bil na lanskem Festivalu slovenskega filma za fotografijo nagrajen z vesno. "Ob njegovih posnetkih se čudimo, da je po vsem, kar smo že videli - sploh v dobi popolne devalvacije 'ujete' podobe -, še vedno mogoče, da nas gibljive slike vodijo tako nežno ali pa tako srdito," piše v utemeljitvi. Gledališki igralec Matej Puc za vloge, ustvarjene v zadnjih dveh letih v Mestnem gledališču ljubljanskem. "Širok spekter režijskih estetik ga je izoblikoval v igralca, čigar princip delovanja se izogiba shematičnosti v oblikovanju in razumevanju posamezne vloge, zato je njegova navzočnost na odru vedno nepredvidljiva, občinstvu še neraziskana."

Dramatičarka in performerka Simona Semenič je nagrajena za ustvarjalni opus zadnjih dveh let. Prejemnica treh Grumovih nagrad je samo lani izdala dve knjigi z naslovoma tri drame in me slišiš?. "Simona Semenič je vsestranska gledališka ustvarjalka. Ni le dramatičarka, temveč je dramaturginja, performerka, režiserka in gonilna sila pri vzpostavljanju produkcijskih pogojev za kontinuiran razvoj slovenske dramske pisave. Simona Semenič je ena najpomembnejših sodobnih slovenskih gledaliških osebnosti," so zapisali v utemeljitvi nagrade.

Koreografinja in baletna solistka Valentina Turcu pa za vrhunske dosežke, še posebej pa za dramsko zasnovo baletne mojstrovine Jevgenij Onjegin. Umetnico lahko zaradi njenih vizionarskih idej, edinstvenega visokoestetskega koreografskega rokopisa, nezmotljivega dramaturškega ritma in perfekcionizma "občudujemo kot zrelo ustvarjalko v zahtevnem žanru dramskega baleta, in to v najžlahtnejšem pomenu te besede".

Za seriji Solve et Coagula in Von Dieser Welt bo "malo Prešernovo nagrado" prejel fotograf Boris Gaberščik. "Zapisan tihožitju, kot nekakšni minimalistični izpovedi reistične filozofije, je z vsako serijo fotografij bliže perfekciji svojega izraza," beremo v utemeljitvi nagrade. Zavezan je črno-beli tehniki analogne fotografije in formatu velike kamere. Šesterico nagrajencev zaokroža intermedijska umetnica Maja Smrekar za delo K-9_topologija, za katerega je lani prejela tudi zlato niko na festivalu Ars Electronica. Projekt je, kot piše v utemeljitvi, monumentalno delo, nastalo v skoraj štiriletnem procesu umetniškega raziskovanja: "S tem delom so se premaknile nekatere meje, zadrgetale so nekatere družbene norme in premaknila se je umetnost sama."

Prešernove nagrade prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Z nagradami Prešernovega sklada pa nagrajujejo pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

Zadnjih nekaj let so prejemnike Prešernovih nagrad razglasili na sami podelitvi, ki jo pripravijo večer pred dnevom, ko se spominjamo smrti pesnika Franceta Prešerna. Od lani nagrajence naznanjajo v januarju, od prihodnjega leta pa bodo njihova imena predvidoma znana 3. decembra, na Prešernov rojstni dan.

Peršak: Podelitev Prešernovih nagrad koga razveseli, koga pa tudi ujezi
Minister Peršak je izrazil zadovoljstvo, da pri izboru zadeve tečejo brez hudih pretresov in zapletov. Spomnil je, da so k temu na ministrstvu nekaj malega prispevali s sprejetjem novega zakona o Prešernovi nagradi. Dodal je, da je podelitev Prešernovih nagrad, ki koga razveseli, koga pa tudi ujezi, ne nazadnje neka gesta države v razmerju do kulture: "Gre za slovesen, praznični dogodek."

"Razglasitev nagrajencev 3. decembra se nam zdi prezgodaj"
Möderndorfer je med drugim dejal, da je današnji dan velik dogodek tudi za UO. Na kratko je spregovoril o odboru, ki v novi sestavi deluje dobro leto in Prešernove nagrade podeljuje drugič. Spomnil je, da so se v preteklem letu ukvarjali predvsem z že omenjenim zakonom, s katerim so deloma zadovoljni, deloma pa ne. Kot dobro je navedel, da bo UO sprejemal odločitve o Prešernovih nagrajencih zgolj na podlagi predlogov strokovnih komisij ter da bodo nagrade Prešernovega sklada podeljene za dosežke minulih treh let. Med slabostmi pa v odboru prepoznavajo, da naj bi bila razglasitev Prešernovih nagrajencev odslej 3. decembra, kar se jim zdi prezgodaj, glede na delo komisij. UO se zdi neutemeljeno upoštevanje spolne uravnoteženosti pri izboru nagrajencev, ker bo izpolnjevanje tega merila lahko vplivalo na strokovno delo komisij. Spomnil je tudi, da ima sklad novo likovno podobo, ki jo podpisuje Vesna Vidmar.

Letošnjo državno proslavo bosta podpisala Rosana Hribar in Gregor Luštek. Napovedala sta, da bo proslava preplet plesa in glasbe, nastopajoči na odru pa bodo na svojevrsten in sodoben način interpretirali Prešerna in njegovo poezijo. Luštek pravi, da jima je v čast, da lahko svoje kolege počastita kot režiserjev Prešernove proslave.

Lani sta Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejela prevajalec Aleš Berger ter slikarka in grafičarka Metka Krašovec. Nagrade Prešernovega sklada so dobili skladateljica Nina Šenk, multinštrumentalist in skladatelj Boštjan Gombač, pisateljica Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, stripar Tomaž Lavrič in arhitekti iz Arhitekture Krušec.

Boris A. Novak: Vrata nepovrata

Intervju: Boris A. Novak

Ob 80-letnici Janeza Mejača: Večni princ, portret Janeza Mejača