Simulirani severni pol Jupitra na podlagi podatkov instrumenta JIRAM. Foto: Nasa
Simulirani severni pol Jupitra na podlagi podatkov instrumenta JIRAM. Foto: Nasa
Jupiter
Jupiter skozi fotoaparat sonde Juno. Posnetek je nastal 1. aprila 2017 12.326 kilometrov stran od planeta. Premer Jupitra znaša 71.450 kilometrov, vidni pasovi pa segajo do 3.000 kilometrov globine, kjer postanejo enovita masa. Foto: NASA/JPL-Caltech/SwRI/MSSS/Kevin M. Gill


Severni pol planeta Jupiter je poln ciklonov in anticiklonov, pri čemer se gosti plini ter led iz različnih snovi drgnejo ter ustvarjajo območje, kot ga ni nikjer druge v Osončju.
Posnetke območja je priskrbela Nasina sonda Juno, ki se okoli tega plinskega velikana podi že več let. Nastali so s pomočjo instrumenta JIRAM, ki lovi infrardečo svetlobo. Posledično prodrejo globlje in nam razkrijejo tisto, česar v očem vidni svetlobi ne bi uzrli, piše v Nasinem sporočilu za javnost. Instrument je prodrl 70 kilometrov pod vrh Jupitrove atmosfere.
Video je pripet na dnu novice. Lepo je viden osrednji ciklon, obkrožen z osmimi manjšimi. Premeri teh znašajo od 4.000 do 4.600 kilometrov.
S pomočjo taistega instrumenta jim je uspelo rešiti še eno dolgotrajno zagonetko: kako globoko sežejo značilni pasovi, ki prekrivajo preostali planet. Nasini znanstveniki pravijo, da okoli 3.000 kilometrov. Ti pasovi ohranjajo strukturo in različne hitrosti vrtenja do omenjene globine, po njej pa se zlijejo v eno. Vodik namreč tam postane prevoden in začne slediti gibanju magnetnega polja planeta.
Na podlagi teh dognanj so ustvarili še video Jupitrovega "dinama" oziroma izvora magnetnega polja (drugi pripeti video spodaj). Ta kaže, da je Jupitrovo magnetno polje, največja struktura v Osončju, precej nepravilne narave, ponekod zelo močno, drugod nepričakovano šibko.
Jupiter je po dozdajšnjih dognanjih ogromna kepa plinov, ki vsebuje dvakrat več materiala kot vsi preostali planeti Osončja skupaj. Na dnu ima - po podatkih misije Juno - kamnito jedro, ki pa je manj gosto od Zemljinega in se razkraja.
Sonda Juno je bila izstreljena leta 2011 in se je v orbito Jupitra utirila julija 2016. Od takrat naprej je opravila 200 milijonov kilometrov in 11 znanstvenih orbit. Naslednja bo 24. maja. Letos poleti je predviden konec misije, a jo bodo najbrž še podaljšali.
Več o dozdajšnji dogodivščini sonde in z njo povezani znanosti je na voljo v tem članku.
Priporočamo ogled v polni ločljivosti in čez cel zaslon.
Video 1: 3D-simulacija severnega pola

Video 2: Prikaz Jupitrovega dinama