Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred obema domovoma ameriškega kongresa, kjer je doživel prisrčen sprejem, priznal, da so bile ZDA 70 let hrbtenica zavezništva, vendar je obenem dejal, da so imele od tega tudi koristi.

"Dobro je imeti prijatelje," je dejal Stoltenberg, ki ga je v kongres povabila predsednica predstavniškega doma, demokratka Nancy Pelosi, v dvorani pa je bil tudi podpredsednik ZDA Mike Pence, ki je hkrati tudi predsednik senata. Povabljeni so bili tudi vsi zunanji ministri 29 članic zavezništva, med njimi slovenski zunanji minister Miro Cerar ter zunanji minister Severne Makedonije, ki bo letos predvidoma postala 30. polnopravna članica Nata.

Ministri so na zasedanju v čast 70. obletnice podpisa washingtonske pogodbe, ki ga gosti ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Nocoj bo potekal sprejem v State Departmentu, kjer bo na ogled originalna pogodba, ki jo je podpisalo 12 držav, zasedanje pa bo potekalo v četrtek. Stoltenberga je že v torek v Beli hiši sprejel predsednik ZDA Donald Trump.

Prijatelji prek Nata

"ZDA imajo skozi Nato več prijateljev in zaveznikov kot katera koli druga sila," je dejal Stoltenberg v Washingtonu, kjer to dejstvo priznavajo politiki obeh strank. Trump se sicer osredotoča na zahteve po povišanju obrambne porabe držav članic zveze Nato in trdi, da je ta začela rasti, odkar je začel za to pritiskati.

Stoltenberg je Trumpu to priznal, v kongresu pa je države članice pozval, naj dosežejo dogovorjen cilj dveh odstotkov nacionalnega BDP-ja za obrambo. Trump je kritičen predvsem do Nemčije, ki je bogata država, vendar namerava do leta 2024 dvigniti delež le na 1,5 odstotka. ZDA za obrambo namenijo 3,4 odstotka BDP-ja.

"Nato je trdno zavezništvo, vendar mora biti pošteno, da takšno tudi ostane v prihodnje. V idealnem svetu nam ne bi bilo treba porabiti več za obrambo, vendar ne živimo v idealnem svetu. Zavezniki morajo porabiti več za obrambo. To je jasno sporočilo predsednika Trumpa, ki ima učinek," je dejal Stoltenberg in dodal, da so članice brez ZDA do zdaj že povečale obrambne proračune za 41 milijard in bodo do konca naslednjega leta dosegle številko 100 milijard dolarjev.

Prastrah pred Rusijo

Razlog za nadaljevanje zavezništva je na prvem mestu "odvračanje ruske agresije", čeprav Trump o tem nerad govori, poudarjajo pa to drugi člani njegove vlade. Stoltenberg je dejal, da si ne želijo nove hladne vojne z Rusijo in da ne bodo namestili novih jedrskih raket v Evropi, čeprav Rusija krši pogodbo o prepovedi raket srednjega dosega (INF).

ZDA so zaradi tega od pogodbe odstopile in Stoltenberg je tak korak Washingtona znova zagovarjal. Rusija, INF, Afganistan, kibernetski terorizem in drugo bo predmet pogovorov na dveh plenarnih zasedanjih v četrtek, sreda pa je dan za proslave.

Stoltenberg je v kongresu priznal, da so razlike med zavezniki glede Irana, trgovine in podnebja, vendar pa dodal, da so bili do zdaj vedno sposobni zgladiti nasprotja in se osredotočati na skupni obrambni pakt.