Sorodna novica Marinka Štern: Mislim, da bi bila zelo nesrečna, če ne bi postala igralka

"Moje delo je igrati značaje, ki jih izberejo drugi. Pa se vendar potem najprej obrnem vase, poiščem ta počutja in občutja, kakšne temne plati, ki jih zasebno nikomur ne povem, ampak jih potem na odru pogumno pokažem. Večkrat me je strah, kako bo. To v gledališču ni dobro. Res ne."

Nagrajenka, ki so ji prstan podelili na sklepni slovesnosti 54. Borštnikovega srečanja v SNG-ju Maribor, je zelo hvaležna kolegicam in kolegom, ker so večkrat igralske težave reševali skupaj. "Konec koncev so vse te osebe na odru povezane. Beseda skupaj se mi zdi v gledališču zelo pomembna, saj tudi ansambel pomeni skupaj," je dejala in se zahvalila Festivalu Borštnikovo srečanje, da so smeli pokazati tako različne poglede na gledališče, teatru, ker omogoča toliko dogodkov poleg predstav, in pa občinstvu. "Težko je igrati pred polprazno dvorano. Hvala, ker hodite v gledališče."

Velika nagrada srečanja predstavi še ni naslova
Najboljša uprizoritev 54. Festivala Borštnikovo srečanje je še ni naslova v režiji Tomija Janežiča in produkciji Slovenskega mladinskega gledališča. Posebno omembo je strokovna žirija namenila še uprizoritvi Ali: Strah ti pojé dušo v režiji Sebastijana Horvata in produkciji ljubljanske Drame. Po oceni strokovne žirije, ki ji je predsedovala Uršula Cetinski, nagrajeni uprizoritvi spadata v vrh slovenskega in evropskega gledališča.

Predstava še ni naslova, ki prejme torej veliko nagrado letošnjega festivala, po mnenju komisije izkazuje izjemno moč gledališča danes. "Gre za intenzivno, deset ur trajajočo stvaritev, ki zaradi izjemnosti vseh gledaliških elementov in visoke koncentracije vztrajno tke vezi med igralci in gledalci in je zapeljiva ne le zato, ker se razgali, ampak tudi zato, ker nam pokaže, kako se razgali. Predstava se izkaže za gledališki čudež, za doživetje v polnem pomenu besede, ki ni ustvarjeno na način prevare očesa, ampak nasprotno, z globokim uvidom v posameznika in družbo," beremo v utemeljitvi.

"V predstavi govorimo različne jezike in ljudi ne delimo na Slovence in Neslovence"
Umetniški vodja SMG-ja Goran Injac je ob prevzemu nagrade dejal, da je predstava še ni naslova rezultat kreativnega in plodnega dialoga, ki je v SMG-ju potekal skoraj dve leti. "Predstava živi in se razvija v dialogu z vami, našim občinstvom. Ta predstava je rezultat kolektivnega, skupnega procesa, v katerem sodelujemo vsi, tako kot v gledališču je in mora biti. Ta predstava ve, da dialog ni samo postavljanje zahtev in izpolnjevanje želja. Predstava ni rezultat interesov, antipatij in sovražnosti posameznikov, ni poziv k javnemu linču. Ta predstava je rezultat odgovorne, subvencionirane kulture, ki ve, da je v teh časih treba ustvarjati prostore svobode, refleksije in preporoda ... v njej govorimo različne jezike in ljudi ne delimo na Slovence in Neslovence. Ta predstava spoštuje svojo stroko, svoje kolege in jih ne deli na elito a in elito b. To predstavo gleda nocoj celotna država, ne glede na to, da gledališka dvorana, v kateri jo igramo, sprejme samo 70 ljudi. Ta predstava je drugi zaporedni grand prix SMG-ja na Borštnikovem srečanju. Naš skupni čudež. Več kot naslovnica v časopisu," je dejal in se ob tem nanašal na nedavne polemike, ki so te dni odzvanjale v medijih glede aktualnega vodstva gledališča.

"O gledališčnikih ne berete na naslovnicah, pa bi morali"
Tomi Janežič je prejel tudi nagrado za najboljšo režijo. V zahvalnem govoru je režiser dejal, da mu je v čast biti med tako čudovitimi imeni in naštel druge ustvarjalce v tekmovalnem programu. "O njihovih mednarodnih uspehih, ki so primerljivi s športnimi, pač ne berete na naslovnicah časopisov, čeprav bi morda morali. Na naslovnicah časopisa ne berete tudi, da je Slovensko mladinsko gledališče evropski prvoligaš in tega ne bi bilo brez Gorana (Injaca, op. n.) in Tiborja (Miheliča Syeda, op. n.), brez izjemne ekipe igralcev in vseh sodelavcev, ki so tukaj in zadaj in ki delajo to potovanje čudež."

Štiri enakovredne igralske nagrade
Za igro sta za vlogi v predstavi še ni naslova nagrajena Matej Recer in Stane Tomazin, ki je v zahvalnem govoru dejal, da "nam ljubezni do gledališča ne more vzeti nihče, ampak prav nihče". Dve od štirih enakovrednih igralskih nagrad pa so podelili tudi Iztoku Drabiku Jugu za vlogo Salema in Nataši Barbari Gračner za vlogo Emmi v predstavi Ali: Strah ti pojé dušo.

Nataša Barbara Gračner se je najprej zahvalila soustvarjalcem predstave, zatem pa gledalcem, ki jih ob koncu predstave kar nekajkrat obdarijo s stoječimi ovacijami. "In ko pomislim, da se nekje v zapuščeni železniški dvorani 140 ljudi zahvaljuje za pravkar doživeto, začutim moč svojega poklica, ki hrani počasi izzvenevajočo človečnost." Ob tem je spomnila na besede lika, ki ga igra: "Ne, veš, samo, ko sva skupaj, morava biti dobra drug do drugega, drugače celo življenje ni nič vredno." Za najboljšo mlado igralko je nagrajena Anja Novak, prav tako za vlogo v predstavi še ni naslova.

Predstavo Ali: Strah ti pojé dušo je za najboljšo predstavo pretekle sezone izbralo tudi Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.

Borštnikova nagrada za izvirno damsko besedilo je šla v roke Nejca Gazvode, ki je nagrajen za Tih vdih v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega. Borut Bučinel je nagrajen z Borštnikovo nagrado za oblikovanje svetlobe v predstavi Ljudomrznik v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje in Arturo Annecchino za avtorsko glasbo v predstavi Macbeth v produkciji SNG-ja Nova Gorica.

Žirija je dodelila tudi dve posebni nagradi, in sicer Sebastijanu Horvatu, ker "vedno znova ustvarja umetniške geste, ki razpirajo nevralgične točke, paradokse, stereotipe in tabuje", ter Draganu Živadinovu, ker "dosledno udejanja svojo premišljeno umetniško vizijo, ki je kljub prepredenosti z različnimi referencami zgodovine gledališča in gledaliških avantgard povsem avtentična, kar se izkazuje tudi v predstavi REKA, REKA/ Syntapiens::IZ".

V žiriji, ki odloča o nagradah, so bili Uršula Cetinski, Andreja Kopač, Dora R. Podolski, Aldo Milohnić in Giorgio Ursini Uršič.

Predsednica žirije Uršula Cetinski je na slovesnosti med drugim dejala, da si bomo 54. Festival Borštnikovo srečanje zapomnili po tem, da po videnih predstavah ne moremo prezreti dejstva, da gledališče ni ustvarjalsko področje, ki ga slovenska družba podpira. Medtem ko ljudje v gledališču začutimo magijo, pa smo po drugi strani precej zadržani v trenutku, ko je gledališko ustvarjanje v resnici treba podpreti. "Če pogledamo evropski gledališki zemljevid, za našo državo ne moremo trditi, da je obljubljena dežela, tudi gledališki modeli so državi prej v breme kot v korist," pravi. Povedano drugače: "Trata je čisto drugače pokošena, kadar imamo res dobro kosilnico." Izjemno spodbudna je ustvarjalna moč igralk in igralcev vseh generacij, pravi. "Igralke in igralci, ki so nastopili na letošnjem festivalu, so pokazali dobro obvladovanje različnih tehnik igre, žanrov ... v predstavah festivala ni mogoče prevzeti vrste dobrih igralskih vlog, med njimi tudi presežnih."

"Na podlagi videnega, je jasno, da je slovensko gledališče na visoki ravni"
Umetniški direktor festivala Aleš Novak pravi, da smo videli avtorsko domišljene, pogumne, angažirane predstave, širok razpon gledaliških poetik in režiranih konceptov ... "In na podlagi videnega lahko upravičeno sklepamo, da je slovensko gledališče na visoki ravni, čeprav vemo, da okoliščine, v katerih deluje, terjajo pozornost kulturne politike in odločevalcev, premišljene ukrepe in pogumno razvojno vizijo."

"Interes za gledališče je velik in skupnost ga potrebuje"
Po njegovih besedah si je letošnje predstave ogledalo okoli 600 gledalk in gledalcev, dvorane so bile večinoma razprodane, kar pri tako obsežnem programu nikakor ni samoumevno, poudarja. Podobno je v uvodnem nagovoru dejala državna sekretarka ministrstva za kulturo Tanja Kerševan Smokvina: "Posebej me veseli, da so bile dvorane razprodane kljub izjemnemu obsegu, to pomeni, da je interes za gledališče velik, da ga skupnost potrebuje in tudi ceni. Lahko rečemo, da je Maribor s Festivalom Borštnikovo srečanje nekakšna gledališka prestolnica."

Sklepno slovesnost je povezovala igralka Sara Dirnbek, za glasbo je skrbela zasedba Bakalina Velika, režiser dogodka je bil Krešimir Dolenčić.

Osrednji slovenski gledališki festival, ki nosi ime po utemeljitelju sodobnega slovenskega poklicnega gledališča Ignaciju Borštniku (1858–1919), se je začel 14. oktobra s programskima sklopoma Mlado in Študentsko gledališče, vrhunec otvoritvenega večera štiri dni pozneje pa je bila predstava Poroka izraelskega umetniškega ansambla Gecko.

V Mariboru je bilo na več prizoriščih na ogled več kot 40 gledaliških uprizoritev iz Slovenije in tujine, kar predstavlja enega največjih festivalskih obsegov do zdaj. Mednarodni program so sklenili v soboto s praktičnim seminarjem in predstavo Overload/Preobremenitev italijanskega umetniškega ansambla Sotterraneo, ki preizkuša raznovrstne uprizoritvene forme v razmahu med frontalnimi in prostorskimi praksami, ki obravnavajo nasprotja in temne plati sedanjega časa.

Na različnih dogodkih, konferencah in posvetih so gostili več kot sto tujih gostov, večinoma festivalskih kritikov, novinarjev, gledaliških strokovnjakov, selektorjev in umetniških direktorjev.