Na torkovi dopisni seji je vlada dopolnila seznam izjem, za katere ne velja več prepoved ponujanja in prodaje blaga in storitev, pri katerih je ob upoštevanju navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) mogoče zagotoviti minimalni stik med ponudnikom in potrošnikom ali je manjša možnost okužbe, ker se izvajajo na prostem zunaj zaprtih prostorov.

"Muzeji nismo bili obveščeni in nismo pripravljeni na varen sprejem obiskovalcev"
Postopno se tako storitve na področju kulturne dejavnosti, kjer je kljub zaprtemu prostoru storitev mogoče organizirati na način, da je onemogočen stik med obiskovalci ali je stik minimalen. Pri tem vlada izpostavlja knjižnice, muzeje in galerije, kjer je število obiskovalcev in njihovo gibanje v prostoru ob upoštevanju navodil NIJZ-ja lahko strogo nadzorovano.

Čeprav imajo zdaj zgoraj omenjene ustanove dovoljenje za obratovanje, pa je vprašanje, ali bodo zaradi sklepa v tako zadnjem hipu jutri tudi zares odprte. To nakazuje tudi zapis Skupnosti muzejev Slovenije na Facebooku: "Muzeji o tem nismo bili obveščeni. Muzeji v tem trenutku nismo pripravljeni na varen sprejem obiskovalcev. Muzeji v tem trenutku nimamo pogojev za varno delo zaposlenih. Nimamo nobenih navodil s strani Ministrstva za kulturo. Muzeji se ne odpirajo tako na pamet, brez navodil in brez predhodne najave."

Minister: Evropska skupnost ni slepa za položaj v kulturi
"Slovenija je zelo uspešna pri preprečevanju širitve te bolezni, zato počasi pristopamo k temu, da bi se ukrepi omilili na določenih področjih. V primerjavi z drugimi državami v ničemer ne zaostajamo. Od Norveške do Sredozemskega morja se začenjajo ukrepi počasi sproščati," je na današnji tiskovni konferenci poudaril minister Simoniti. Takrat je sicer po njegovih besedah veljalo še: "Do odprtja galerij, muzejev, knjižnic bo prišlo v začetku maja oziroma ko bomo dobili od strokovne zdravstvene komisije primerna poročila in odobritve."

Evropska skupnost se po njegovih besedah kot skupnost enakih vrednot zaveda nastalega položaja, tudi v kulturi. "Ministri za kulturo smo imeli posvet, pri čemer je prišlo do nekaterih sklepov, ki vključujejo tudi to, da bo področje kulture dobilo nekatere olajšave in nekatera sredstva, ki bodo omilila nastali položaj," dodaja.

Upa, da so zagotovili vsaj tisto osnovo, ki onemogoča, da bi bil kdor koli grobo prizadet in da bi dejavnost na katerem koli področju ugasnila. "Ko bo prišlo do sprostitve, bo dana tista osnova, ki bo omogočala nemoteno delovanje in ponoven zagon na področju kulture in umetnosti," pojasnjuje.

Na današnji konferenci je poudaril, da so sprejeli ukrepe, ki zagotavljajo, da so javni zavodi, pretežno financirani od države, ostali nepoškodovani, zagotovljeno jim je nemoteno delovanje, v okviru danosti, tako da so ukinjene vse dejavnosti, a ob tem niso zaposleni v ničemer bistveno prikrajšani. Na področju društev in nevladnih organizacij so zaposlenim zagotovili primerna nadomestila.

"Veliko je bilo govora o samozaposlenih in delno samozaposlenih, ti so poleg dajatev – zdravstvenih, pokojninskih – dobili tudi temeljni dohodek. O delno samozaposlenih se bo odločalo danes, in verjamem, da bo v polni meri sprejeto, da dobijo izplačano, v sorazmerju med delodajalcem in tem, kar spada pod okrilje države," je dejal.

Poudaril je tudi, da so "primerno nadomestilo v času trajanja bolezni" zagotovili za verske uslužbence prijavljenih verskih organizacij vseh veroizpovedi in da so oprostili plačevanja RTV-prispevka gostinske in storitvene dejavnosti, ker so njihove dejavnosti onemogočene.

Spodaj lahko preberete še današnja novinarska vprašanja in odgovore ministra za kulturo.

Pisali so vam knjižni, filmski, glasbeni ustvarjalci, muzeji so vam poslali anketo, ki so jo opravili sami o nezavidljivem stanju. Svoje ukrepe predlagajo tudi nevladne organizacije. Kaj od prejetega boste upoštevali?
Kar se tiče filma, smo, če se ne motim, odgovorili na vprašanja, in so se določena sredstva sprostila. Vsi so pod istim režimom, da tako rečem, vsem smo zagotovili tiste stvari, ki so jih v večini Evrope. Ko smo gledali in primerjali medsebojno sliko evropskih držav in naših državnih ukrepov, so praktično na isti ravni. Zavedamo pa se, da je bolezen prinesla določena nelagodja ali negotovosti, vendar prav te negotovosti želimo odpraviti s temi ukrepi, o katerih sem na začetku govoril. V tem ni nobene razlike med muzeji, gledališči in na področju filma. Na področju knjige, če ste že omenili, mislim, da je bila knjiga najmanj prizadeta. Ker je to produkcija, ki se lahko odvija vlahko smislu tiska, knjige se prevajajo, lahko se urejujejo, temu primerno so bila sredstva sproščena. Hkrati pa so bile neke dejavnosti, ki so hvalevredna, tako dejavnosti umetnikov z najrazličnejših področij, ki so prek medmrežja, televizije svojo dejavnost vendarle nadaljevali, hvalevredno je bilo to opaženo in ljudje so bili seveda zadovoljni. Nekateri založniki so povedali, da so v tem času prodali več knjig kot na knjižnem sejmu pred leti.

Je novela medijskega zakona že pripravljena? In kako vi ocenjujete stanje in delo na RTV?
Novela še ni pripravljena. Mi smo podedovali pred mesecem in pol zakon, ki je pripravljen v določeni meri. Ko sem ga prebral, sem videl, da je zelo neurejen, nekonsistenten. Treba ga bo še enkrat dobro prebrati, bil je že v medresorskem usklajevanju. Treba ga je izčistiti in pripraviti v čistopisu. Upam, da bo to čim prej narejeno; strokovne službe na tem področju so seznanjene. Upam, da ga bomo lahko čim prej izpeljali.
Stanja na RTV posebno ne ocenjujem. Ne vem, na kaj se to nanaša.

Prejšnji teden je več kot 140 kulturnih ministrov na spletnem sestanku pod vodstvom Unesca razpravljalo o tem, kako ohraniti kulturo in zarisati usmeritve svetovne kulturne politike. Kakšne bodo slovenske usmeritve?
Usmeritve so znane in izhajajo iz slovenskega nacionalnega programa za kulturo, ki sicer v tem trenutku ni veljaven, saj ga sedem let ni bilo, vendar osnovnim usmeritvam tega fundamentalnega dokumenta še vedno sledimo. V tej smeri se naprej deluje. Logično je, da je v tem času prišlo do novosti, ki jih je treba spraviti v koncept nacionalnega programa za kulturo, posebno na novih medijskih možnostih. To se je seveda na ministrstvu za kulturo tekoče spremljalo in se spremlja. Kultura ne bo na področju dediščine nič prikrajšana. Temeljno vprašanje ni, ali se zavedamo, kaj pomenita kultura in kulturna dediščina, temeljno vprašanje je vedno vprašanje finančnih sredstev in prioritet, ki si jih vlada naloži in v okviru možnosti sledi konceptom prioritet pri uresničitvi, da v polni meri zaživi kultura na vseh področjih in a je tega deležna tudi dediščina.

Kako bo z izplačilom sredstev za sofinanciranje programskih vsebin, iz razpisa, zaključenega v oktobru leta 2019? Projekti so bili potrjeni, prav tako sredstva, zato smo na Koroškem radiu, ki ima status posebnega pomena, že začeli izvajati programe. Ministrstvo je odobrilo, da lahko zagotovo 30 odstotkov sredstev, ostala sredstva pa naj bi sprejeli po sprejetju rebalansa proračuna. Kdaj bi lahko zagotovili preostala sredstva in ali bi jih lahko zagotovili v celoti?
Sredstva z medijskega sklada so bila zagotovljena v znani številki, bile so sklenjene pogodbe. Glede na sklep vlade, da je treba od aprila pregledati celotno finančno strukturo v posameznih ministrstvih, glede na to, da je prišlo do bolezni, ki je prizadela vse, je moralo priti do določenih sklepov znotraj ministrstev, v tem času ni nobeden od medijev, o katerih govorite, v ničemer ogrožen. Ko bodo vsi oddali zahtevke po izplačilu z dokazili, bomo izplačali zahtevke do 30 odstotkov. Mislim, da ne bodo mediji v ničemer prizadeti, saj 30 odstotkov pomeni štiri mesece izplačil. Prišlo bo do rebalansa in v skladu z novo finančno podobo – upamo, da bo boljša, verjetno bo pa slabša –, bo treba revidirati vse pogodbe in pogledati na vsakem ministrstvu, kako je mogoče uresničiti tiste zaveze, ki so bile dane v začetku leta. Zaveze imajo klavzulo v pogodbah, da se v izrednih razmerah nekatere stvari spremenijo.

Za lokalne in regionalne radijske postaje je to katastrofa, ki bo pomenila konec programov z dolgoletno tradicijo, obsojene so na propad. Na trgu ne bomo mogli zagotoviti lastnega dela sredstev. Vloga majhnih medijev pa je tako pomembna, kot ni bila že od osamosvojitvene vojne. Kakšne načrte ima ministrstvo za te radijske postaje?
Mislim, da so te besede zelo dramatične in pretirane. Če bi primerjali besedila, ki sem si jih ogledal leta 2012, so enako dramatična, a so danes vsi ti mediji še tu. Kot sem že omenil, je ministrstvo zagotovilo plačo za vse ljudi v delovnem razmerju v katerem koli gospodarskem subjektu, tudi v medijih posebnega pomena. O ukinitvi in propadu teh medijev zato ne bi govoril. Mislim, da se to ne bo zgodilo.

Ni šlo za drastično znižanje sredstev. Treba pa je vedeti, da bo država padla v recesijo, kot so povedali ekonomisti na televiziji, najmanj 6-odstotno, v vsej Evropi. V določeni meri bodo delili usodo vsi deležniki v gospodarstvu in negospodarstvu.

Ali bodo mediji delili usodo gospodarskih družb? In kako je z novim medijskim zakonom?
Ne morem reči, kaj bo v prihodnje, danes se sprejema ne le novela tistega prvega covid-zakona, ampak tudi zakon, ki bo zagotavljal likvidnost posameznim gospodarskim subjektom. V tem kontekstu bodo videli svoj prostor vsi subjekti, in s tem bomo ravnali v skladu z možnostmi.
O novem medijskem zakonu lahko rečem, da ne bo nikakršnega omejevanja svobode govora.

Je že znano, kako bo vlada odredila zbiranje za določeno število ljudi in do katerega datuma? Na Festivalu Ljubljana doslej niso dobili odgovora.
Nisem pravi naslov, seveda razmišljamo o tem, Norveška je, denimo, vse festivale prestavila po prvem septembru, ne morem pa reči za Slovenijo, vse prepovedi so še v veljavi, počakali bomo na primeren trenutek.

Društvo novinarjev Slovenije je pripravilo svoj predlog pomoči medijem, ki so se zaradi upada oglaševalskih dohodkov znašli v nezavidljivem položaju. So po vaše uresničljivi?
Tista podjetja, ki so oglaševanje ugasnila, so doživela hudo prizadetost, v zvezi s tem so nekje kar po tisoč ljudi odpustili. V tem kontekstu bi bilo treba videti relacije. Država je zagotovila nadomestila za prizadete, tudi za samozaposlene. Malo solidarnosti na vsej ravni bi moralo priti v ospredje, da ne bi posamezniki zahtevali nekaterih stvari, za katere je logično, da jih v tem trenutku ni. Država ne more nadomestiti vsega. Na ministrstvu si prizadevamo in smo si s tem tudi pridobili naklonjenost preostalih članov vlade, da se zagotovijo pogoji, da nobena kulturna dejavnost ne ugasne in bo kultura lahko po koncu bolezni zaživela v polni meri.