Avtobus številka 11 pripelje čez tri minute, Botanični vrt se zapre ob 20.00, vrtec pod gradom zaključi varstvo ob 16.00, NUK po 20.00 ne sprejema več obiskovalcev, ta petek je žur na Metelkovi, soseda gre spat ob 22.35, naslednje jutro vstanem ob 5.45. Jutri je nov danes, pojutrišnjem je nov jutri in vsak dan se venomer znova vrača. Medtem pa se, kot pravi Sartre v svojem romanu Gnus, velika, prikrita narava prikrade v naše mesto, prodre povsod, v naše hiše, v naše urade, v nas same. Ne zgane se, mirno ždi v nas, mi pa smo popolnoma potopljeni vanjo. Vdihujemo jo in je ne vidimo. Predstavljamo si, da je tam zunaj, sto milj oddaljena od mesta. Meje z Italijo torej gotovo še ni prestopila.

Danes je to koronavirus, jutri morda nova mutacija istega virusa, črne koze ali pa čedalje hujše podnebne spremembe, poplave ali požari. Narava ima svoje navade, mi jih imamo za njeno stalnost. Kaj pa, ko bi se zgodilo nekaj, kar bi naše načrte obrnilo na glavo?

In res, narava nas je poslala nazaj v svoje sobe. Mesta so prazna, trg se je ustavil, vrtci so zaprti, druženje je prepovedano. Še več, do neznancev, ki stojijo blizu nas, občutimo nekakšen odpor. Delamo od doma, čas merimo drugače, več ga namenimo družinam. Sprašujem se, ali smo zdaj končno opazili, da je narava tu, da njena prisotnost ni ves čas enaka, da vsega ne moremo imeti pod nadzorom in da se moramo, kot vsa živa bitja, tudi mi prilagajati vibracijam tega planeta. Postavljeno mi je bilo vprašanje, kakšne spremembe bodo nastopile po koncu pandemije covida-19. Jaz pa se že nekaj časa ukvarjam z vprašanjem, kdaj, če sploh, bo pandemija covida-19 končana. Virus bomo čez eno leto s pomočjo razvoja cepiva verjetno že zajezili. Število smrti bo manjše, zdravstveni sistem si bo za hip opomogel. Je koronavirus res glavna sprememba, ki se nenadno in hitro širi po svetu?

Sorodna novica Covid – potisk nazaj v prihodnost?

Pandemija bo minila, a kdaj se bomo lahko ponovno rokovali brez slabe vesti? Čestitali staremu očetu za rojstni dan s poljubom? Šli v trgovino brez maske? V gostilni popili pivo in se mirno popraskali po obrazu? Naš vsakdan bo verjetno še nekaj časa spremenjen. Tudi če virusa ne bo več, bomo ob vsakodnevnih opravilih ohranili distanco do sočloveka. Cepivo nas bo zaščitilo pred virusom SARS-CoV-2, marsikdo izmed nas pa se bo spraševal, ali lahko prihodnjo jesen virus spet mutira. Lahko podobno kot gripa povzroči novo epidemijo? Grenak priokus bo ostal, razkužila bodo prodajni hit še vsaj nekaj let.

Eden od sprostitvenih ukrepov po umiritvi pandemije bo zagotovo odpiranje državnih meja. Prosto prehajanje med kontinenti nudi medij za raznos virusa po vsem svetu. Znotraj EU-ja je zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. V času pandemije so izredne razmere onemogočile fluidnost trga. Postopno vzpostavitev starega sistema lahko pričakujemo, ko tveganja za ponovni izbruh ne bo več. Trenuten položaj zahteva socialen in solidaren pristop. Vseeno pa se po umiritvi stanja kapitalizem ne bo uklonil, pomembnejše od sodelovanja bo žal spet postalo tekmovanje. Zdravstvo je bilo podrejeno stanju pandemije. Ljudje so se bali po nepotrebnem obiskati bolnišnico in tvegati okužbo s covidom-19. Strokovnjaki že opozarjajo, da zaradi prestavljanja pregledov lahko nastane še vsaj toliko škode, kot je je povzročil koronavirus sam. Nezdravljena bolezenska stanja se s čakanjem razvijejo do stopnje, ki lahko življenjsko ogrožajo ljudi. Po ponovni vzpostavitvi ambulantnega dela bodo čakalne vrste še daljše, zdravstveni sistem pa še bolj obremenjen.

Sorodna novica Podatkov je v dobi informacij ogromno, a niso vsi uradna statistika

Države z javnim zdravstvenim sistemom so v primeru kriznega položaja v prednosti in so tudi ob pandemiji koronavirusa lažje nadzorovale reševanje težave. Nasprotna primera sta ZDA in delno tudi Italija, kjer je privatizirano zdravstvo otežilo vodenje solidarnih pristopov. Za vrnitev v pogoje, ki so bili zagotovljeni pred pandemijo, bo treba veliko truda za nadomestitev porabljene opreme, finančnih sredstev in ponekod tudi osebja. V privatiziranem sistemu, ki ga poganja konkurenca, bo tekma za dobiček morda kmalu zagotovila sprejemljivo zdravstveno oskrbo za prebivalce. Vendar vprašanje ostaja, kaj se v tem primeru zgodi z revnejšim delom populacije, ki te oskrbe ne bo deležen. Model ureditve, kjer zdravstvo spada pod javni sektor, se je v primeru pandemije in množične nesreče izkazal za tistega, ki lahko zagotovi zdravstveno varnost in enakost. V prihodnosti bo zato taka ureditev stala na še močnejših temeljih. Kakovostno zdravstvo je tudi eden izmed kazalnikov kakovostnega življenja, kar bi lahko povzročilo še večje preseljevanje v države z dobrim javnim zdravstvenim sistemom.

S karanteno je razvoj digitalizacije pridobil pomen. Uporaba socialnih medijev je skoraj v celoti nadomestila osebni stik z ljudmi zunaj našega gospodinjstva. Šolstvo je bilo prisiljeno spremeniti pristope in ponuditi internetno šolanje. V tem primeru je bila pandemija covida-19 morda pozitiven pritisk v smislu razvoja e-šolstva, če ga lahko tako imenujemo. Učne ure prek računalnika ne dosežejo enake kakovosti, kot jo ponuja stara dobra učilnica s sošolci. Še posebej za otroke iz slabših socialnih pogojev, ki so se prej v šolske klopi umaknili iz težkega vsakdana.

Sorodna novica Ni vse zlato, kar pravijo, da se sveti

Vseeno pa ni mogoče zanemariti prednosti spletnega predvajanja predavanj npr. za bolne otroke. Ob prenatrpanih urnikih staršev in otrok bi spletna učna pomoč marsikomu prihranila čas. Internetna predavanja nekatere univerze v tujini že uporabljajo, medtem ko je v Sloveniji to prej izjema kot pravilo. Boljše poznavanje spletnih orodij in načinov e-poučevanja bo prispevalo k uporabi teh metod tudi po pandemiji. Če pogledamo z vidika razvoja digitalizacije malo dlje v prihodnost, pa se poraja vprašanje vdora v posameznikovo zasebnost in eksistenco s sledenjem prek pametnih telefonov. Že danes nam telefoni sledijo in beležijo našo pot, pojavljajo pa se tudi aplikacije, ki bi lahko sledile, s kom smo bili v stiku. Družba mora ostati kritična do sledenja identitete in bomo taka sredstva uporabljali le v primeru ponovnega izbruha virusa in dobrega varovalnega sistema. V nasprotnem primeru bosta oškodovani človekova svoboda in duševna nedotakljivost, ki sta osnovni človekovi pravici.

Ne glede na porast uporabe socialnih omrežij pa sta nas ravno ta dva meseca karantene opomnila na to, kako pristen je osebni stik, večerna zabava, ples, dotik, poljub. Kako noben elektronski medij ne bo mogel nadomestiti telesne govorice v celoti, kaj šele vonjav ali barve glasu. Na podlagi teh dognanj bomo želeli družine in prijatelje ohraniti blizu sebe. Morda bi bila smiselna organizacija družbe v manjših mestih, ki bo med sabo dobro povezana. Decentralizacija bi omogočila več delovnih mest tudi zunaj prestolnice in kakovostnejše življenje za mlade družine, ki si običajno želijo preživeti več časa skupaj. Idealno bi bilo, če bi zmanjšali porabo časa za transport na delo. Mnogi so že spoznali, da je delo od doma za njih prav tako učinkovito kot v pisarni. Čeprav nam je bila do zdaj karantena zapovedana le za obdobje nekaj mesecev, bo to obdobje zapisano v zgodovini z debelim tiskom. Čas se je za mnoge ustavil. To nam bo ob premisleku lahko spremenilo zastavljene želje in cilje. Morda se bomo na ta način vrnili k svojim osnovnim potrebam in razmislili, katere vrednote so nam v življenju zares pomembne.

Sorodna novica Dober model mora združiti strokovnjake različnih strok

Samoizolacija je za marsikaterega umetnika ponujeni čas, ko lahko izrazi svojo ustvarjalnost in oblikuje svoja sporočila. Ob tem skoraj vsakogar misel ponese na Boccacciev Dekameron, ko so mladi med epidemijo kuge drug drugemu pripovedovali zgodbe. Zelo pomembno je, da zgodbam umetnosti v tem času prisluhnemo. Da se na umetnost opremo in je ne zatremo. Verjetno bo prva, ki bo ob gospodarski krizi prikrajšana za sredstva, in resnično upam, da se bodo ljudje proti temu borili. Alternativa je tista, ki je hitro potisnjena na stran, a vendar pomembna pri izražanju mnenj in še posebaj v tem času nikakor ne sme usahniti.

Ob zaključku se vračam na začetek. Človek se mora naučiti spoštovati naravo in upoštevati njene spremembe. Ali nas je trenutni položaj pripravil do zadostnega razmisleka, da spremenimo način življenja in upoštevamo globalne okoljske težave? Na veliki preizkušnji je skupnostni duh. Pandemija covida-19 je pod velik vprašaj postavila načelo Evropske solidarnosti. Bili smo priča slabemu mednarodnemu sodelovanju, ki lahko med drugim v prihodnosti vzbudi nezaupanje v EU. Ohranitev zaupanja državljanov v vlado bo temeljilo na reku: Acta, non verba! (Dejanja, ne besede!).

Po koncu pandemije bo sledil kritičen razmislek in presoja, ali se je vlada izkazala v svoji izvršilni funkciji. Želim si, da se nas bo pandemija vseh dotaknila dovolj, da bomo ugotovili, da jutri ni nov danes in da bodo potrebne temeljite spremembe. To, da je danes med nami virus, ki bo za žrtev zahteval približno 4 % svetovne populacije, je silno žalostno. Dejstvo, da jutri lahko pričakujemo še večje katastrofe, pa grozljivo. Zato je po mojem mnenju pomembno, da ohranimo fizično distanco, dokler je treba, a hkrati gojimo duševno bližino do soljudi. Živimo solidarno in obzirno do drugih in kujmo nove načrte tako, da bomo vsaj enkrat dokazali, da se iz zgodovine nečesa le lahko naučimo.